Views: 4 | Downloads: 0
Uporaba interneta je presegla prvotni namen gole izmenjave podatkov med oddaljenimi uporabniki. Internet je omogočil uporabnikom, da ustvarjajo globalno, med seboj povezano omrežje. Njegova uporaba je ustaljene oblike povezovanja med ljudmi nadgradila v nove in širše vidike družbenih ter tržnih odnosov. Nastala družbena omrežja so ponudila priložnost nadgradnje tehničnih komunikacijsko-informacijskih tehnologij z družbeno obarvanimi koncepti zaupanja med uporabniki. Nagel porast vsebine, ki jo ustvarjajo uporabniki, zahteva družbeno podprte pristope k flitriranju in združevanju informacij.
Uspešnost pristopov zagotavljanja zaupanja je odvisna od raziskav, kdaj in na kakšen način ti pristopi zagotavljajo najboljši izkoristek. Pričujoče delo je prispevek k tem raziskavam. Verjamemo, da bo tovrstna analiza pripomogla k bolj zanesljivemu zagotavljanju zaupanja in ugleda v svetovnem spletu. Poleg tega je disertacija namenjena potrditvi teze, da je zaupanje potrebno na internetu prav tako kot v dejanskem svetu.
Predstavljeno delo določa sistemske značilnosti zaupanja in s pomočjo sistemske teorije uvede novo zasnovo lastnosti zaupanja v načrtovanje sistemov. Zaupanje obravnavamo ne samo s tehničnega, temveč tudi s človeškega stališča, in s tem pokrijemo pomankljivosti obstoječih shem modeliranja zaupanja. V delu preučimo tranzitivnost, subjektivnost in pristranost uporabnika ter vpliv teh dejavnikov na zagotavljanje zaupanja v informacijskih sistemih. Pomanjkljivosti obstoječih pristopov izpostavimo skozi študij primerov uporabe ter semantično, izkustveno in statistično analizo. Za odpravo teh pomanjkljivosti predlagamo multidisciplinarni pristop, ki združuje modele subjektivne logike, sistemsko teorijo in teorijo kognitivnega ravnovesja.
V bolj konkretnem smislu to doktorsko delo izpostavlja opazni razkorak med namenom uporabe sistemov zaupanja na spletu in načinom, kako uporabniki te sisteme dojemajo. Z uporabo sistemske analize ugotavljamo štiri dodatne dejavnike, ki prispevajo k celovitosti novega okvira zasnove sistemov zaupanja. Nato z izvajanjem empirične študije na obstoječem sistemu pri uporabnikih prikažemo obstoj več konkretnih predsodkov, ki izvirajo iz razkoraka med uporabo sistema zaupanja ter dojemanjem in obnašanjem uporabnika, hkrati pa tudi prispevajo k temu razkoraku. Razumevanje tega odnosa je pri snovalcih sistemov pomembno zaradi zmanjševanja zapletenosti ter izboljšanja uporabniške izkušnje in delovanja sistema. Rezultati in analiza so nato uporabljeni kot podlaga za predlog metodologije za ugotavljanje predsodkov uporabnikov in blaženje v obliki izbrane arhitekture za sisteme zaupanja ter formalni model na podlagi subjektivne logike. V načrtu dela za prihodnost je predlaganih in umeščenih tudi več razširitev modela.