REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Pričujoče delo obravnava raziskave onesnaženja z živim srebrom (Hg) na območju Idrijskega rudnika
živega srebra, kjer je več kot 500 let obratoval drugi največji rudnik živega srebra na svetu. Kljub temu, da
je bila proizvodnja živega srebra v rudniku Idrija leta 1994 končana, je posledica stoletnega rudarjenja in
predelave rude onesnaženje z živim srebrom v vseh segmentih okolja. Onesnaženje ni omejeno zgolj na
bližino rudnika pač pa na širše območje Idrije.
Glavni cilj doktorske naloge je določitev največjih trenutnih izvorov in ponorov, usode in porazdelitve
živega srebra v različnih okoljskih segmentih na območju porečja reke Idrijce.
Z namenom določitve glavnih izvorov živega srebra na porečju Idrijce so bile opravljene meritve
koncentracij živega srebra v rečni vodi, tleh, rečnem sedimentu in zraku. V vzorcih vod iz reke Idrijce in
njenih največjih pritokih so bile vzporedno s speciacijo živega srebra (THg, PHg, DHg, RHg, DGM,
MeHg) opravljene splošne geokemične meritve (pH, O2, Cl-, SO4
2-). Na ta način so bili določeni parametri,
ki najbolj vplivajo na kemizem živega srebra v vodnem okolju. Preučevan je bil tudi vpliv spremenjenih
hidroloških razmer na kemizem in transport živega srebra. Na vzorcih tal je bila opravljena speciacija in
frakcionacija živega srebra (THg, MeHg, vodotopna frakcija) z namenom ugotavljanja prostorske in
vertikalne porazdelitve živega srebra v tleh, njegove vezave in mobilnosti. Za oceno količine živega srebra,
ki je na razpolago za transport in pretvorbe v vodnem okolju, so bile izmerjene koncentracije Hg v rečnih
sedimentih različnega velikostnega razreda. Za določitev prostorske porazdelitve in glavnih virov
elementarnega živega srebra (Hg0) v zraku je bila uporabljena metoda geokemijskega kartiranja, za
razumevanje usode in obnašanja živega srebra v atmosferi pa so bile izmerjene različne oblike Hg v zraku
(RGM, TPM, GEM). Stopnja atmosferskega odlaganja živega srebra je bila preučevana na podlagi meritev
različnih oblik živega srebra v padavinah (THg, PHg, DHg, RHg, DGM, MeHg). Izmenjava živega srebra
med tlemi in atmosfero ter vpliv različnih okoljskih parametrov (temperatura, vlaga, sončno obsevanje) na
ta proces so bili merjeni s pomocjo t.i. »flux-chamber« metode v laboratorijskih pogojih.
Na podlagi eksperimentalno pridobljenih podatkov je bil za porečje reke Idrijce izdelan model izvorov,
ponorov in transporta živega srebra. Model vključuje naslednje procese: erozijo kontaminiranih tal,
površinski odtok, rečni transport, atmosfersko odlaganje ter emisije živega srebra iz tal. Model temelji na
izračunu snovnih tokov živega srebra in je kombinacija različnih pristopov. Doprinos živega srebra z
atmosferskim odlaganjem ter rečni transport sta bila izračunana na podlagi meritev vsebnosti živega srebra
v padavinah in rečni vodi. Za izračun terestričnega vnosa živega srebra v vodno okolje je bil uporabljen t.i.
WCS mercury tool model (Dai and Manguerra, 2000) prilagojen razmeram na območju porečja Idrijce.
Povprečno letno sproščanje zemljin zaradi erozije je bilo ocenjeno s pomocjo EPM (Erosion Potential
Method) modela (Gavrilovic, 1988). Na podlagi laboratorijskih meritev izhlapevanja živega srebra iz tal je
bil izdelan Hg emisijski model. Rezultati so pokazali, da na porečju Idrijce erozija kontaminiranih tal in
površinski odtok ostajata glavni izvor živega srebra za vodno okolje. Na podlagi izračunanih vnosov in
ponorov v/iz porečja je moč sklepati, da brez ustreznih remediacijskih ukrepov ni možno pričakovati
zmanjšanja obremenjenosti tega okolja z živim srebrom.