REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Selen (Se) je esencialen element za ljudi in živali. Uvrščamo ga v skupino elementov, ki so potrebni v zelo
majhnih količinah, saj priporočljiv dnevni vnos znaša 55 μg na dan, medtem ko se znaki toksičnosti
pojavijo že pri dnevnem vnosu nad 400 μg. Selenoproteini v organizmu (glutation peroksidaze in
selenoprotein P) imajo pomembno antioksidativno vlogo. Antioksidativne lastnosti selenoproteinov
pomagajo preprečiti poškodbe celic, ki jih povzročajo radikali. Radikali so stranski produkt kisikovega
metabolizma in lahko pospešijo razvoj kroničnih bolezni, kot sta rak in srčna obolenja. Ostali
selenoproteini pomagajo uravnavati hormone žleze ščitnice in imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju
imunskega sistema.
V večini predelov sveta je vsebnost Se v rastlinah nizka, manj kot 0.1 mg/kg, čemur je vzrok nizka
vsebnost Se v tleh. Zato bi lahko s Se obogatene gojene rastline uporabili za izboljšanje preskrbljenosti
ljudi s Se.
Zagotavljanje kakovostne s Se obogatene hrane, kot tudi prehranskih dopolnil, zahteva razvoj in
optimizacijo analitskih tehnik za spremljanje prisotnosti Se spojin, saj kemijska oblika, v kateri je Se
prisoten, pogojuje njegovo biorazpoložljivost. Razvili smo analitsko metodo za določanje topnih in hlapnih
Se spojin v rastlinskih vzorcih. Separacijo in detekcijo topnih Se zvrsti (Se(IV), Se(VI), SeMet, SeCys2,
SeMeSeCys) smo optimizirali na anionski (Hamilton PRP X-100) in kationski (Zorbax 300-SCX) koloni v
povezavi z ICP-MS detekcijo, medtem ko smo za separacijo hlapnih Se spojin (DMDSe in DMSe)
uporabili kolono z nepolarno stacionarno fazo DB-5 MS v povezavi z masnim spektrometrom (GC-MS).
Pred separacijo Se spojin na kromatografski koloni je potrebno imeti analit iz trdnega vzorca v raztopini. V
ta namen smo optimizirali postopek encimske hidrolize, za kar smo uporabili različne komercialno
dostopne specifične (amilaze, lipaze, celulaze) in nespecifične (proteaza) encime. Velik poudarek smo
namenili ugotavljanju Se in njegovih spojin v encimih kot tudi vplivu matrice na stabilnost Se spojin med
samo pripravo vzorca (ekstrakcijo) in med njegovim hranjenjem do analize. Pozornost smo namenili tudi
masni bilanci, to je porazdelitvi Se med topnimi, netopnimi in hlapnimi spojinami v rastlini.
Fiziološki odziv rastline na dodatek Se je pogojen z njeno vrsto. Kljub temu da so sposobne privzeti
večje količine Se in da so se že pojavile prve razlage antioksidativne vloge Se pri višjih rastlinah, zanje
esencialnost Se še ni dokazana. Nekatere rastline so sposobne privzeti visoke koncentracije Se (Se
akumulatorske rastline), medtem ko večina rastlin spada v skupino Se ne-akumulatorskih rastlin, ki so na
Se občutljive, vendar ga privzamejo v manjših količinah, dobro pa uspevajo tudi na področjih z nižjo
vsebnostjo Se v tleh. V disertaciji smo ugotavljali vpliv dodajanja Se v različnih oblikah in različnih
načinih gojenja na njegove pretvorbe v gojenih rastlinah, katerih pridelava je v Sloveniji široko zastopana
(kalice ajde (Fagopyrum esculentum), sorte Darja, gomolji krompirja (Solanum tuberosum L., sorte
Desiree) in solatnice: radič (Cichorium intybus L. sorte ‘Anivip’ in ‘Monivip’), regrat (Taraxacum
officinale Waggner), rukola (Eruca sativa Mill.) in divja rukola (Diplotaxis tenuifolia DC.)), s poudarkom
na privzemu Se v rastlino, njihovo sposobnost vezave v proteine in hlapnostjo.
Za izboljšanje preskrbljenosti s Se se uporabljajo tudi prehranska dopolnila, ki vsebujejo Se v različnih
oblikah. Glede na dejstvo da do danes ne obstaja verifikacija Se in njegovih spojin v prehranskih dopolnilih
smo razvito tehniko uporabili za analizo nekaj prehranskih dopolnil, da bi preverili ujemanje deklariranih
vrednosti z izmerjenimi.