REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Organokositrove spojine (OKS) spadajo med organokovinske spojine, ki imajo največje število aplikacij. Danes mineva že več kot 50 let od začetka njihovega intenzivnega razvoja in uporabe. Poleg tega, da so zelo uporabne kemikalije so, v že zelo nizkih koncentracijah, strupene za široko skupino vodnih in kopenskih živih organizmov. Identifikacija in kvantifikacija prisotnosti OKS v različnih okoljskih in bioloških vzorcih se izvaja s pomočjo speciacijske analize.
V predloženi doktorski disertaciji je predstavljen razvoj analiznih metod za speciacijo 12 OKS (metil-, butil-, fenil- in oktil-kositrovih spojin) v različnih vodnih okoljskih vzorcih.
Hitra analizna metoda za hkratno določitev 12 OKS v slanih in sladko vodnih vzorcih se sestoji iz in situ derivatizacije (z uporabo NaBEt4) OKS, uravnavo slano ali sladko vodne matrice vzorca na pH 6 s Tris-citratnim pufrom, ekstrakcije etiliranih OKS v heksan, ločbe OKS v organski fazi na 15 m koloni za plinsko kromatografijo (GC) in kvantitativne določitve ločenih OKS z ICP-MS. Pri optimizaciji etilacijskega pH smo proučili fosfatni, karbonatni in Tris-citratni pufer, kot alternativo splošno uporabljanemu acetatnemu pufru. Uporaba Tris-citratnega pufra je dala boljše izkoristke pri etilaciji TBT, MOcT in DOcT spojin, v primerjavi s splošno uporabljanim acetatnim pufrom. Za ekstrakcijo etiliranih OKS v organsko fazo smo proučili uporabo heksana in izooktana. Prednost uporabe heksana je bila v zmožnosti kvantitativne določitve TMeT. Pri separaciji OKS z GC smo primerjali uporabo 15 m in 30 m GC kolone pod optimalnimi pogoji kromatografske ločbe. Razvita analizna metoda omogoča občutljivo in hkratno določitev 12 različnih OKS in je znatno skrajšala analizni čas za večje serije vodnih vzorcev. Meje detekcije razvite analizne metode so od 0.05 – 0.06 ng Sn L-1 za metil-, 0.11 - 0.45 ng Sn L-1 za butil-, 0.11 – 0.16 ng Sn L-1 za fenil-, in 0.07 – 0.10 ng Sn L-1 za oktil-kositrove spojine. Razvito analizno metod smo uporabili za analizo OKS v vzorcih morske vode iz slovenskega dela Jadranskega morja. Vzorci so večinoma vsebovali metil- in butil-kositrove spojine.
OKS spojine predstavljajo tudi pomembno skupino onesnažil v izcednih vodah iz deponij odpadkov. Za njihovo zanesljivo določitev smo razvili nov analizni postopek. Z uporabo tega postopka je mogoča hkratna določitev 12 OKS. Najprej smo proučili uporabnost metanola, kot ko-ekstrakcijskega reagenta, in Tris-citratnega pufra, za uravnavo derivatizacijskega pH OKS, v matrici vzorcev. Nato smo kritično primerjali uporabo derivatizacijskih reagentov NaBEt4 in NaBPr4 za tekočinsko-tekočinsko ekstrakcijo derivatiziranih OKS v heksan. Za hitro kromatografsko ločbo smo uporabili 15 m GC kolono. Razviti analizni postopek je občutljiv (LOD-ji za proučevane OKS so v splošnem boljši od 2 ng Sn L-1) z dobro ponovljivostjo meritev (RSD je večinoma boljša kot 3 %). Postopek smo nato uspešno uporabili za analizo OKS v izcednih vodah iz odlagališča komunalnih odpadkov. Pri kvantifikaciji smo uporabili metodo standardnega dodatka. Zaradi enostavnosti in zanesljivosti je metoda lahko uporabna za rutinske nadzorne meritve OKS v izcednih vodah iz odlagališč odpadkov v analiznih laboratorijih.
Novo razviti analizni metodi za speciacijo OKS v morskih, sladkovodnih in izcednih vodah iz odlagališč odpadkov sta lahko uporabljeni za proučevanje porazdelitve, pretvorb in življenjskih ciklov OKS v okoljskih ekosistemih. Služita lahko tudi kot orodje za rutinske laboratorijske analize.