REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

V doktorski disertaciji gledamo na funkcionalnost omrežja kot na skupek osnovnih
komunikacijskih storitev, ki jih lahko dinamično sestavimo glede na podane zahteve. Z
dinamičnim sestavljanjem komunikacijskih storitev lahko pospešimo načrtovanje in
testiranje novih protokolnih skladov. Že referenčna arhitektura komunikacijskih omrežij
OSI deli funkcionalnost omrežja v sloje, kjer nižje ležeči sloj zagotavlja storitve
neposredno višje ležečemu sloju. To modularnost arhitekture OSI v našem pristopu
nadalje povečamo tako, da tudi na posamezne sloje gledamo kot na skupek storitev.
Da bi dokazali svojo trditev, predlagamo konceptualni okvir za hitro in učinkovito
izdelavo prototipov in uvajanje modularnih protokolnih skladov kot sestavljenih
komunikacijskih storitev. V disertaciji predstavimo referenčno izvedbo konceptualnega
okvirja imenovano ProtoStack. Predlagani konceptualni okvir sestavljajo fizična
postavitev eksperimentalnih naprav, knjižnica modulov, deklarativni jezik in namizje.
ProtoStack v okviru fizične postavitve eksperimentalnih naprav podpira strojne platforme
z operacijskim sistemom Contiki. Knjižnica modulov, ki jo uporablja ProtoStack, se
imenuje Composeable Rime (CRime; slovensko sestavljivi Rime) in je zasnovana po
zgledu protokolnega sklada Rime, ki je implementiran v operacijskem sistemu Contiki.
Deklarativni jezik temelji na podatkovnem modelu RDF (Resource Description
Framework) in uporablja namensko razvit besednjak. Namizje oziroma uporabniški
vmesnik orodja ProtoStack je izvedeno kot spletni portal, ki omogoča enostavno in
grafično podprto konfiguracijo protokolnega sklada iz razpoložljivih modulov CRime.
Na podlagi odzivov prvih uporabnikov pokažemo, da lahko orodje ProtoStack znatno
pospeši izdelavo prototipov in testiranje novih protokolnih skladov ter je prijazno za
uporabo tako za začetnike kot zahtevne uporabnike. Odzivi kažejo, da lahko orodje
skrajša čas zasnove in prototipiranja novih protokolnih skladov vsaj za polovico. Ceno za
večjo prožnost in hitrost izdelave prototipov novih protokolnih skladov predstavljajo
povečane potrebe po pomnilniškem prostoru in računskem času ter večja poraba energije.
V primerjavi z osnovnim protokolnim skladom Rime ima knjižnica modulov CRime 16%
večje potrebe po pomnilniku, 2,4 krat daljši čas open->send->recv->close in 1,6% večjo
porabo energije.
V zadnjem delu disertacije pokažemo, da lahko s pomočjo orodja ProtoStack in
dinamičnega sestavljanja komunikacijskih storitev načrtujemo in izvajamo eksperimente
na raziskovalnih področjih storitveno orientiranih omrežij in kognitivnih omrežij.
Doktorsko disertacijo zaključujemo z diskusijo in predlogi za nadaljnje raziskovalno delo.