REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Živo srebro (Hg) se uvršča med najbolj toksične kemijske elemente, njegova toksičnost pa je odvisna od kemijske zvrsti, odmerka in načina izpostavljenosti. Najbolj občutljiv segment populacije so nosečnice in otroci. Dosedanje epidemiološke študije kažejo na oslabljene psiho-fizične sposobnosti otrok, ki so bili prenatalno izpostavljeni monometil živemu srebru (MeHg). Že pri izpostavljenosti nizkim koncentracijam Hg so se pokazali negativni vplivi na razvoj živčnega sistema zarodka. Najpogosteje so ljudje izpostavljeni organskemu živemu srebru predvsem preko uživanja rib in druge morske hrane. Zato smo se v doktorski disertaciji osredotočili predvsem na izpostavljenost organskemu živemu srebru preko uživanja rib. Analizirali smo vsebnosti živega srebra in njegovih spojin v ribah in drugi morski hrani, ki jo uživa preiskovana populacija in uporabili podatke o frekvenci uživanja morske hrane ter številu amalgamskih zalivk iz vprašalnikov. Izpostavljenost smo ocenili tudi preko merjenja koncentracij celokupnega živega srebra (THg) in MeHg v različnih telesnih tkivih kot so lasje, popkovna kri in materino mleko. V povezavi s Hg smo v naštetih bioloških tkivih določili vsebnost selena in arzena, saj morska hrana predstavlja pomemben vir izpostavljenosti tem elementom. Določitev selena v teh vzorcih je pomembna, ker selen lahko vpliva na biološko uporabnost živega srebra. Poleg tega smo izpostavljenost ljudi Hg ocenili tudi na kontaminiranem območju. Da bi ugotovili obremenjenost hrane s Hg z območja Idrije in s tem pripomogli k oceni tveganja lokalnega prebivalstva, smo ribam, vrtninam, gobam in srnjadi določili vsebnost živega srebra in njegovih spojin. Večji del raziskave je bil del kohortne študije obširnega Evropskega projekta EU FP7 PHIME, ki je vključevala 4 vzorčevalna področja iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Grčije, v kateri je sodelovalo skupaj 2202 žensk. V primerjavi z izpostavljenostjo nosečnic in doječih mater iz Italije (n=900), Hrvaške (n=234) in Grčije (n=484), smo v naši raziskavi potrdili, da so nosečnice in doječe matere iz centralne Slovenije (n=584) izpostavljene nižjim koncentracijam MeHg. Najverjetnejši razlog je redko uživanje rib. Poleg tega so ribe na slovenskem trgu večinoma gojene in vsebujejo nižje koncentracije živega srebra v primerjavi s prostoživečimi ribami. Šibka statistično značilna povezava med biološkimi kazalci in frekvenco uživanja rib je lahko posledica zelo grobe ocene frekvence uživanja rib preko vprašalnikov, raznolikosti koncentracij MeHg v ribah ter relativno visokega in variabilnega deleža anorganskega živega srebra v popkovni krvi pri nizki izpostavljenosti, ki izvira iz drugih virov kot so ribe. Iz naših rezultatov je razvidno, da je THg v laseh glede na enostavnost vzorčenja, shranjevanja in enostavnosti analize najbolj primeren biološki kazalec in zadovoljiv pokazatelj izpostavljenosti pri tovrstnih epidemioloških študijah, če ga primerjamo s koncentracijami THg ali MeHg v popkovni krvi. Linearne korelacije med logaritmiranimi koncentracijami živega srebra in selena, arzena in selena, in arzena in živega srebra v popkovni krvi, krvi in materinem mleku so bile statistično značilne. Med drugim so bile povezave med biološkimi kazalci izpostavljenosti in frekvenco uživanja rib tudi statistično značilne. Iz tega sledi, da so korelacije med biološkimi kazalci izpostavljenosti elementov posledica skupnega izvora izpostavljenosti in sicer uživanja rib. Medtem, ko so ponavadi koncentracije živega srebra v ostali hrani dosti nižje v primerjavi z morsko hrano, so na kontaminiranem območju Idrije koncentracije živega srebra v hrani večinoma povišane. Glede na podatke, ki so na valjo, lahko trdimo, da se v zadnjih letih koncentracije živega srebra v ribah, gobah, vrtninah in divjačini niso značilno znižale. Poleg tega smo v nekaterih vzorcih vrtnin izmerili tudi do 10 krat višje koncentracije MeHg v primerjavi z že izmerjenimi koncentracijami MeHg. Vendar pa ocena izpostavljenosti živemu srebru preko bioloških kazalcev izpostavljenosti kaže, da nosečnice iz tega območja niso bistveno bolj izpostavljene živemu srebru kot prebivalstvo, ki ne živi na kontaminiranem območju.