Doktorska disertacija
Model energetske skupnosti za trajnostno načrtovanje lokalne infrastrukture in povezovanje sektorjev
Ogledi: 13 | Prenosi: 10
Povzetek
Doseganje ambicioznih ciljev na področju učinkovite rabe energije, povečanja deleža obnovljivih
virov energije in pospešenega prehoda v podnebno nevtralno družbo se sooča s številnimi
tehničnimi, okoljevarstvenimi in družbenimi ovirami. Izzivi vključujejo težavno umeščanje
energetskih objektov v prostor, uravnoteženje javne koristi, ozka grla v energetski infrastrukturi,
nihanja na energetskem trgu in pogostnost izrednih dogodkov na energetski infrastrukturi. Ti
izzivi poudarjajo potrebo po sistematičnem in celovitem pristopu k načrtovanju energetskih
sistemov.
V tem okviru postajajo lokalne energetske skupnosti pomemben instrument za dosego ciljev
pravičnega prehoda v podnebno nevtralno družbo. Kljub temu ostaja sodelovanje energetsko
intenzivnih podjetij v skupnih projektih z lokalnimi skupnostmi razmeroma omejeno. Še več,
trajnostni energetski projekti, izvedeni znotraj teh skupnosti, pogosto ne prinašajo optimalnih
rešitev za celotno skupnost.
Disertacija se osredinja na razvoj znanstvenih podlag za napredne analize in orodja, ki
vključujejo izboljšanje sistematičnosti načrtovanja lokalne energetske infrastrukture in
trajnostnih energetskih projektov in optimalno povezovanje energetskih sektorjev. Poseben
poudarek je na celovitem modeliranju komplementarnih energetskih sistemov pri iskanju
trajnostnih, okoljskih in energetskih rešitev.
Za sistematično modeliranje obravnavanih energetskih sistemov in vključitev vseh
relevantnih udeležencev v proces trajnostnega načrtovanja lokalnega energetskega sistema je bila
razvita referenčna arhitektura modela energetske skupnosti. Predlagana metodologija je bila
preizkušena na praktičnem primeru izkoriščanja odvečne toplote iz proizvodnega procesa
energetsko intenzivnega podjetja za izboljšanje energetske učinkovitosti lastnih procesov in
zagotavljanje toplote lokalni skupnosti.
Cilji lokalne (energetske) skupnosti morajo zajemati okoljske, energetske, družbene,
gospodarske in druge vidike. Lokalne skupnosti morajo oblikovati izvedbene strategije in meriti
uspešnost njihovega izvajanja. Zato je ključnega pomena jasna opredelitev okvira nacionalnega
konteksta trajnostnega razvoja in spremljanje izvajanja izbranih strategij v povezavi s cilji
trajnostnega razvoja. V disertaciji je predlagan postopek oblikovanja strategij za trajnostno
lokalno načrtovanje in povezovanje energetskih sektorjev, ki je bil preizkušen z analizo lokalnega
okolja in pripravo alternativnih vsebin Lokalnega energetskega koncepta lokalne skupnosti v
Sloveniji.
Usklajeno načrtovanje in delovanje energetskega sistema kot celote sta ključnega pomena za
učinkovito, cenovno dostopno in temeljito razogljičenje družbe. Le tako bo mogoče zmanjšati
stroške prehoda v podnebno nevtralno družbo in pravično vključiti dolgoročne interese vseh
relevantnih udeležencev.