REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Magnetna resonanca (MR) je diagnostična metoda s širokim spektrom uporabe v
diagnostiki. Uporabljamo jo pri hospitaliziranih in ambulantnih pacientih. Preiskave, ki jih
opravljamo v diagnostičnih prostorih MR so zaradi velike frekvence preiskav potencialno
rezervar za patogene mikroorganizme in posledično prenos infekcijskih obolenj na paciente
in osebje. Prostor magnetne resonance je težko optimalno in standardno očistiti in
razkužiti. Iz tega razloga je pomembno zagotoviti ustrezne higienske in dezinfekcijske
procese. Na tržišču ni optimalnih, adekvatnih, hitro delujočih in varnih dezificiensov in
dezinfekcijskih procesov, ki bi jih lahko uporabili na MR. Pri MR diagnostičnih napravah
je sam proces dezinfekcije še posebej otežen zaradi privlačne magnetne sile 3.0 Tesla (T),
ki je ves čas prisotna v diagnostičnem prostoru. Večina materialov, ki jih uporabljamo pri
razkuževanju je nekompatibilnih s feromagnetnim poljem. Za dezinfekcijo v zdravstvu
večinoma priporočajo metode z ultravioletnimi (UV) lučmi in UV roboti. Uporaba številnih
agresivnih kemikalij, ki ne smejo biti v stiku s specialno prevlečenimi tuljavami in
površinami v diagnostiki MR, ni priporočena. Seveda tudi vsa razkužila na podlagi alkohola
so nevarna zaradi nastajajočega radiofrekvenčnega (RF) impulza med preiskavo, ki lahko
povzroči samovžig in opekline.
Na tržišču so se pojavili novi materiali in metode s katerimi lahko izvedemo ustrezno
dezinfekcijo tudi v zahtevnih diagnostičnih prostorih.
Zahvaljujoč mehanizmu elektrolizirane oksidirajoče vode (EOV), ki je opredeljena kot
biocid nove generacije z njo lahko opravimo ustrezno dezinfekcijo. Princip pridobivanja
EOV je danes že poznan. V osnovi se EOV proizvaja z elektrolizo razredčene (0,05–1 %)
raztopine soli (NaCl). Z enosmerno napetostjo na elektrodah nastaneta dve vrsti voddnih
raztopin z različnimi lastnostmi. Na anodi, tj. pozitivni elektrodi, nastane kisla vodna
raztopina, imenovana kisla EOV, na katodi, tj. negativni elektrodi, pa alkalna vodna
raztopina, imenovana alkalna EOV. Kisla EOV ima poleg nizkega pH tudi visok
oksidacijski potencial, vsebuje hipoklorovo kislino (HOCl) in naj bi imela močno
baktericidno delovanje na različne patogene in nepatogene mikroorganizme. To visoko
baktericidno aktivnost je mogoče pripisati nevtralnemu naboju HOCl, ki mu omogoča, da
zlahka prodre skozi bakterijske celične stene in prekine ključne presnovne dejavnosti.
Seveda EOV deluje z kar nekaj mehanizmi. Poglavitno je delovanje na elektrone v okolici
in na membrani, patogenih celic. Hladno zamegljevanje je nova metoda dezinfekcije. Za
metodo hladnega zamegljevanja z EOV potrebujemo aerosolizator za posebne pogoje s
posebnimi mikrošobami, stisnjen zrak in EOV. EOV, ki jo uporabljamo pri hladnem
zamegljevanju je Steriplant© N(Pintarič, 2015). Leta 2013 smo naredili OPTI-JET CS MD
1 MR aerosolizator z mikrošobami, ki so omogočale velikosti aerosolov 20-30 mikronov.
Učinkovitost smo potrdili v diagnostičnih prostorih MR s porabo 6-8ml/m3 EOV. Z
natančno analizo pri določevanju še delujočega biocida, ki smo ga uporabili v prostoru na
površinah in v zraku smo določili minimalno še uporabno mejo za Steriplant© N. Rezultate
smo potrdili s metodo aerosolizacije v prostoru v kateri smo uporabili lastnosti aerosolov.
Aerosoli so dvofazni sistemi, ki vsebujejo mikro delce in plin v katerem so prisotni. Aerosoli
zgrajeni iz biocida Steriplant© N s pomočjo nanošob in aplicirani v takšni obliki v zrak
imajo prednost in tudi slabost, ker lahko delujejo obremenjujoče za medicinsko osebje.
Toksikološka obremenitev v inhaliranih delcih je odvisna predvsem od njihovih
fizikalnih kot tudi kemičnih lastnostih. Za oceno obremenitve prostora z aerosolom je
potrebno razumevanje lastnosti in specifično delovanje aerosolov. V ta namen smo
pripravili posebno simulacijsko komoro v kateri smo simulirali pogoje in izpostavili celice
pljučnih fibroblastov. Raziskavo smo opravili na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB)
Ljubljana. Dokazali smo tudi citotoksičnost in genotoksičnost aerosola EOV na celicah
fibroblastov v simulacijski komori, ki ne vpliva negativno na celice fibroblastov in je varna
pri uporabi za dezinfekcijo diagnostičnih prostorov magnetne resonance. Z analizo
pridobljenih podatkov in rezultatov v simulacijski komori smo razvili optimizirano metodo
in jo prenesli aplikativno na diagnostični prostor magnetne resonance s čemer smo izboljšali
hladno zamegljevanje tako po načinu in količini uporabljene EOV. Z omenjenimi dosežki
bomo pomembno doprinesli k učinkovitejšemu obvladovanju dezinfekcije radioloških
diagnostičnih prostorov in s tem k zmanjšanju nevarnosti prenosa bakterijskih okužb v
bolnišnicah.