REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Namen doktorske disertacije je bil raziskati učinkovitost uporabe izotopske sestave stroncija (Sr) v kombinaciji z večelementno sestavo kot orodja za geografsko diskriminacijo različnih vzorcev naravnega izvora. Osredotočili smo se na dva projekta, in sicer sledenje porekla sira in mleka z otoka Naksos v Grčiji (Projekt 1) in lesa iz vzhodnih Karpatov v Romuniji (Projekt 2). Cilj je bil ugotoviti, kako se izotopsko razmerje Sr in elementna sestava prenašata v verigi zemlja – voda – rastlina – žival – živalski proizvod (mleko), kateri dejavniki vplivajo na njihov prenos ter kateri so glavni viri Sr izotopov v končnih pridelkih ali produktih.
V prvem projektu smo se osredotočili na preverjanje geografskega porekla zaščitenega sira PDO Graviera Naxos. Sir predstavlja zahteven vzorec zaradi svoje kompleksne matrice. Analiza izotopov Sr in večelementna analiza sta tu še posebej zahtevni tako zaradi same priprave vzorcev za natančno določanje elementne in izotopske sestave kot tudi zaradi številnih virov, ki prispevajo h končni elementni in izotopski sestavi izdelka, vključno s sezonskimi spremembami v sestavi mleka ter zunanjimi vnosi, kot je morska sol in sirilo. Kljub naštetim izzivom smo v raziskavi uspeli pokazati močne povezave med izotopsko sestavo Sr v mleku in lokalnimi okoljskimi dejavniki, kot sta krma in voda, kar potrjuje uporabnost izotopov Sr pri sledenju geografskega porekla mlečnih izdelkov. Projekt ne poglablja zgolj razumevanja variacij izotopov Sr, temveč prispeva tudi k širši uporabi teh podatkov pri oblikovanju natančnih izotopskih zemljevidov (isoscapes), ki so bistveni za forenzične in arheološke študije. Drugi projekt dokumentira časovno spremenljivost elementne in izotopske sestave Sr v lesu navadne smreke iz gorovij Rodna, Rarău in Călimani v vzhodnih Karpatih v Romuniji v zadnjih 50 letih ter prikazuje vpliv okoljskih dejavnikov na geokemijske značilnosti lesa. Z analizo posameznih segmentov lesnega jedra smo sledili spremembam koncentracij elementov in izotopskega razmerja Sr. Rezultati so pokazali, da s časom prihaja do sprememb. S to raziskavo smo potrdili prenos edinstvenih geokemijskih značilnosti iz okolja v les, kar odpira nove možnosti za preverjanje porekla lesa. Obe študiji poudarjata pomen upoštevanja celotnega okolja, od sestave geološke podlage, tal, vode in zračnih depozitov, do rastline v primeru lesa in do živali v primeru mleka in sira, za natančno interpretacijo Sr izotopskega odtisa materiala, namesto da bi ga pripisali izključno matični geološki podlagi, kar je redna praksa v literaturi. Naše ugotovitve so pokazale, da je Sr izotopski odtis v končnem pridelku (les, mleko) ali izdelku (sir) odvisen od različnih dejavnikov, kot so fizikalno-kemijske lastnosti tal, sposobnosti rastline za privzem Sr in drugih elementov in ne nazadnje od koncentracije Sr v posamezni fazi. Zbrani podatki o elementni in Sr izotopski sestavi lesa, mleka in sira ter okoljskih vzorcev so podlaga za nadaljnje ukrepe za zaščito geografskega porekla karpatskega lesa in sira z Naksosa.
Predstavljena doktorska disertacija je zapolnila vrzel v razumevanju vpliva prispevkov različnih virov Sr, ki omogočajo vpogled v zapletenost povezovanja geoloških in okoljskih Sr izotopskih in večelementnih odtisov virov s končnimi pridelki in izdelki. Poleg tega so rezultati študije izboljšali kakovost porazdelitvenih map 87Sr/86Sr izotopskih razmerij za dele Evrope, tako za biodosegljiv Sr v zemlji kot Sr v površinski in podzemni vodi.