REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

V zadnjih desetletjih smo priča velikim spremembam ekosistemov zaradi intenzivnih antropogenih pritiskov na okolje, vključno s hitrimi podnebnimi spremembami, ki so eden najmočnejših dejavnikov globalnega biološkega odziva. Roparske ptice, ki zavzemajo najvišji trofični nivo, so pomembni pokazatelji stanja ekosistema. Lesna sova (Strix aluco) je ena najbolj opazovanih vrst roparskih ptic v Evropi, njene populacijske značilnosti pa lahko kažejo na različne ekološke procese in spremembe na ravni ekosistema. Cilji pričujoče disertacije so bili raziskati ekološke populacijske značilnosti lesne sove v vseevropskem merilu in raziskati njene medvrstne interakcije na med- in znotrajtrofičnem nivoju. Naš cilj je bil analizirati odziv lesne sove na nihanja populacije malih sesalcev, ga primerjati z drugimi sovami v cehu gozdnih sov in raziskati dolgoročno dinamiko kompeticije lesne sove s kozačo (Strix uralensis). Pregled literature o ekoloških značilnostih populacij lesne sove je pokazal, da je prehrana njena najbolj raziskana značilnost v Evropi. Ugotovljene so bile nekatere prostorske vrzeli v poznavanju ekologije in biologije vrste v Evropi ter vrzeli v nekaterih populacijskih parametrih. Na podlagi rezultatov smo predlagali minimalno priporočeno shemo monitoringa populacijskih kontekstualnih podatkov, kar je eden prvih korakov k vseevropski shemi monitoringa lesne sove. Naši dolgoročni podatki spremljanja populacije lesne sove (in drugih vrst sov ter plena) iz montanskih dinarskih gozdov v srednji Evropi so nam omogočili analizo njene vloge v tem ekosistemu. Da bi raziskali medtrofične odnose lesne sove, smo uporabili pristope nadzorovanega strojnega učenja in obravnavali več nalog modeliranja z večciljno regresijo. Lesna sova je lahko uspešno izkoriščala alternativni plen in se razmnoževala tudi v letih s šibkimi populacijami njenega glavnega plena - rumenogrle miši (Apodemus flavicollis), za katero smo ugotovili, da ključno vpliva na populacije plenilcev. Izkazalo se je, da je lesna sova kot plenilec generalist in izvorno vrsta zmernega pasu manj občutljiva na nihanja populacij malih sesalcev kot njena kompetitorja, ki sta izvorno vrsti borealnega pasu; koconogi čuk (Aegolius funereus) in kozača. Pri nadaljnjem raziskovanju znotrajtrofične interakcije lesne sove s kozačo smo ugotovili, da se je zaradi sočasnega povečanja populacije in širjenja območja njuna kompeticija za prostor in gnezdišča postopoma stopnjevala, kar je vključevalo tudi neposredni pregon z gnezda; manjšo vrsto, lesno sovo, je pregnala večja vrsta, kozača. Samice gnezdečih kozač so bile značilno večje na teritorijih, ki so si jih delile z lesno sovo, v primerjavi s samicami na teritorijih, ki si jih vrsti nista delili. S tem smo opisali prvi primer mikroevolucije pri končnih plenilcih, ki jo poganjajo vedno bolj intenzivne znotrajcehovske interakcije, spodbujene s podnebnimi spremembami. Učinki globalnih sprememb so kompleksni in razumevanje ali napovedovanje posledic zahteva odlično poznavanje vloge indikatorske vrste v ekosistemu in dinamike njenih interakcij v združbah. Pokazali smo, da nedavne podnebne spremembe povzročajo tudi hitre spremembe v združbah končnih plenilcev, kar je le vrh ledene gore v smislu našega razumevanja vzpostavljanja nove ekosistemske dinamike. Poleg napovednih modelov smo pokazali pomen celovite in dolgoročne sheme monitoringa populacij kot neprecenljivo orodje za sledenje trendom ekoloških značilnosti in interakcij indikatorskih vrst ter za odkrivanje odziva ekosistema na stres.