REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Receptor epidermalnega rastnega faktorja (EGFR) spada v družino receptorskih tirozin kinaz ErbB in igra bistveno vlogo pri celični diferenciaciji, migraciji, proliferaciji in metabolizmu. Spremembe v signalizaciji EGFR so odkrili pri številnih vrstah raka, kot so pljučni rak, rak dojke, črevesni rak in gliomi, za katere se je izkazalo, da so bolj agresivni in odporni na terapevtike. Posledično so EGFR intenzivno preučevali kot pomembno terapevtsko tarčo proti raku. Signalizacijo prek EGFR običajno sproži vezava liganda, vendar lahko delecije v zunajcelični regiji EGFR povzročijo tudi konstitutivno aktivacijo, kot na primer v primeru različice EGFRvIII. Takšne delecije lahko vplivajo na aktivacijo receptorjev in navzdolnje signalne kaskade. Prav tako so zaradi svoje konstitutivne fosforilacije rakave celice, ki izražajo to varianto, zelo tumorogene. EGFR so identificirali tudi kot substrat zunajcelično prisotnih cisteinskih katepsinov, za katere je znano, da cepijo ektodomene membranskih proteinov, vključno z receptorji, citokini in adhezijskimi proteini.
V tej študiji smo potrdili cepitev receptorja epidermalnega rastnega faktorja (EGFR), ki jo povzroči zunajcelični katepsin L, in identificirali mesto cepitve v zunajcelični domeni po aminokislinskem ostanku R224. Za nadaljnjo oceno pomembnosti te cepitve smo klonirali in izrazili skrajšani EGFR z začetkom pri G225 v celicah HeLa. Potrdili smo konstitutivno aktivacijo skrajšanega proteina v odsotnosti vezave liganda in določili možne spremembe znotrajceličnega signaliziranja. Poleg tega smo določili učinek izražanja skrajšanega proteina EGFR na sposobnost preživetja celic HeLa in odziv na inhibitorja EGFR erlotinib in cetuksimab. Naši podatki razkrivajo jedrna lokalizacijo in fosforilacijo EGFR ter prenašalca signala in aktivatorja transkripcije 3 (STAT3) v celicah, ki izražajo skrajšani protein EGFR, in kažejo, da ti pojavi povzročajo odpornost na inhibitorje EGFR. Določili smo tudi učinke izražanja skrajšanega EGFR na migracijo celic HeLa. Naše ugotovitve odpirajo nova vprašanja o EGFR in bi lahko vodile do učinkovitejših strategij pri zdravljenju raka.