REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je rak drugi najpogostejši vzrok umrljivosti. V letu 2020 je za rakom umrlo skoraj 10 milijonov ljudi. Med različnimi načini zdravljenja raka se uporabljajo tudi zdravila na osnovi kovin. Med njimi še vedno pogosto uporabljajo kemoterapevtike na osnovi platine (Pt). Njihova glavna pomanjkljivost je visoka toksičnost, ki vodi do resnih stranskih učinkov zdravila. Zaradi omenjenega dejstva so raziskave usmerjene v razvoj novih zdravil proti raku. Eni od obetavnih kandidatov so Ru(II) in Ru(III) kompleksi. Pomemben korak pri karakterizaciji zdravila je farmakološka ocena njegovih interakcij s serumskimi proteini, ki omogoča pridobivanje podatkov za poznavanje mehanizmov protitumorske terapije, obnašanja zdravila, njegove biotransformacije v kliničnih vzorcih pri fiziološko pomembnih koncentracijah in kot končni cilj prilagoditve njegovega odmerjanja. Pri raziskavah učinkovitosti novih potencialnih zdravil za zdravljenje raka je pomembno poznati kinetiko vezave zdravila na serumske proteine. Te informacije lahko v veliki meri pridobimo s speciacijsko analizo. Preučevali smo dva kompleksa rutenija (Ru), in sicer [(η6-p-cimen)Ru(1-hidroksipiridin-2(1H)-tionato)Cl] (1) ter [(η6-p-cimen)Ru(1-hidroksipiridin-2 (1H)-tionato)pta]PF6 (2) (kjer je pta = 1,3,5-triaza-7-fosfaadamantan). Za ločevanje nevezanih zvrsti Ru od tistih, ki so vezane na humani serumski transferin (Tf), albumin (HSA) in imunoglobulin G (IgG), smo uporabili združeno monolitno kolono (CLC), sestavljeno iz diskov s konvektivnim prenosom snovi (CIM), tako da smo v kromatografski sklop združili protein G in dietilaminoetil (DEAE) diska. Elucijo proteinov smo spremljali z UV spektrometrijo (278 nm), medtem ko smo kemijske zvrsti Ru kvantificirali s tehniko pokolonskega izotopskega redčenja v masni spektrometriji z induktivno sklopljeno plazmo (ID-ICP-MS). Kinetiko vezave klorido (1) in pta kompleksa (2) na serumske proteine smo spremljali 5 minut do 48 ur po inkubaciji človeškega seruma z omenjenima spojinama. Rezultati so pokazali, da je bila interakcija s serumskimi proteini hitrejša in obsežnejša pri klorido (1) kompleksu.
Ceruloplazmin (Cp) je glavni protein, ki prenaša baker (Cu) v človeški plazmi. Zaradi pomembnih fizioloških funkcij Cu in njegove vloge pri različnih boleznih je potrebno kvantificirati koncentracijo Cu, vezanega na Cp, in izmenljivo obliko Cu. V predstavljeni raziskavi smo uporabili CLC na kratkih CIM monolitnih diskih za ločevanje Cu v človeškem serumu, vezanega na kemijske zvrsti z nizko molekulsko maso (LMM), ter Cu, vezanega na Cp in HSA. Dva imunoafinitetna CIMmic diska za vezavo albumina (α-HSA) in en šibek anionsko izmenjalen CIMmic DEAE disk smo vstavili v ohišje CLC kolone. Ločene kemijske zvrsti Cu smo kvantificirali s tehniko pokolonskega izotopskega redčenja ID-ICP-MS, medtem ko smo elucijskemu profilu proteinov sledili z UV detekcijo pri 278 nm. Novo analizno metodo smo uspešno uporabili pri določanju Cu-Cp, Cu-HSA in frakcije, ki najverjetneje ustreza Cu-LMM v človeškem serumu. Analizirali smo serum zdravih oseb, bolnikov s presajeno ledvico in rakavih bolnikov. Predstavljena raziskava pomembno prispeva k novim analiznim tehnikam, ki jih lahko uporabimo za oceno presnovnih motenj Cu pri številnih boleznih.