REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Nizkocenovne senzorske tehnologije, ki se vse pogosteje uporabljajo v participativnih
okoljsko-zdravstvenih študijah, prinašajo številne priložnosti in izzive. Medtem ko so se
raziskave v preteklosti posvečale predvsem tehničnim vidikom uporabe senzorskih
tehnologij, to delo v ospredje postavlja prostovoljce in njihove izkušnje s sodelovanjem v
takšnih študijah ter ocenjuje, ali so nizkocenovne senzorske tehnologije, z vidika
uporabnika, primerno orodje za okoljsko-zdravstvene študije. Ta disertacija proučuje
uporabnikove motive, potrebe, pričakovanja, izkušnje in vedenjske spremembe ter
pridobiva povratne informacije o izkušnjah z napravami, študijami in vizualizacijo
podatkov. Poleg tega vključuje tudi pregled dosedanje literature o ljubiteljski znanosti in
povzema funkcionalne značilnosti orodij, ki izpolnjujejo pričakovanja prostovoljcev in
pomagajo ohranjati njihovo dolgoročno zanimanje za projekte ljubiteljske znanosti.
Disertacija izhaja iz izkušenj, pridobljenih v treh evropskih projektih: CITI-SENSE,
SMURBS in ICARUS. Za zbiranje in analizo podatkov iz študij, ki so bile izpeljane v
Ljubljani, je bila uporabljena kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod, pri
oblikovanju poročila o rezultatih pa je bil uporabljen pristop, usmerjen na uporabnika.
Skupaj je pri študijah sodeloval 101 prostovoljec, izbran s pomočjo vzorčenja brez
verjetnosti na podlagi vnaprej določenih meril.
Prostovoljce je za sodelovanje v študijah najbolj motiviralo spoznavanje lastnega
življenjskega okolja ter doprinos k znanosti in družbi. Udeleženci so pričakovali, da bodo
dobili vpogled v kakovost zraka v krajih, v katerih živijo in ki jih pogosto obiskujejo.
Podatki kažejo, da vključenost v takšne študije vodi do vedenjskih sprememb in da bi
bila sprememba vedenja še večja, če bi bili o rezultatih obveščeni v realnem času.
Udeleženci so bili nezadovoljni z nizkocenovnimi prototipnimi senzorskimi napravami, ki
so jih ovrednotili kot zahtevne za uporabo, okorne in moteče. Poročali so tudi o tem, da
so razočarani nad pogostimi vrzelmi v zbranih podatkih oziroma podatki o onesnaženosti
zraka, ki se niso skladali z njihovimi pričakovanji. Te ugotovitve so razlog, zakaj študije,
ki uporabljajo takšno tehnologijo, ne smejo trajati več kot dva tedna; sicer študija ne bi
uspela zaradi težavnega rokovanja z napravami in minljivega navdušenja nad
sodelovanjem. Komercialno dostopne naprave so se izkazale za veliko bolj primerne.
Dobra uporabniška izkušnja ima pomembno vlogo pri tem, kako je izdelek (npr. senzor,
spletna stran, aplikacija za telefon ali poročilo) sprejet. To je bilo razvidno tudi pri
iterativnem procesu soustvarjanja, ki je udeležencem podalo razumljivejše in tako boljše
sprejete rezultate.
Poleg tega morajo biti podatki, pridobljeni s pomočjo nizkocenovnih senzorskih
naprav, za uporabnika smiselni, torej sposobni izpolniti njegova pričakovanja in
razpolagati z informacijami, ki ga v tistem trenutku zanimajo. Pri razvoju novih
senzorjev je treba veliko pozornosti nameniti prav zagotavljanju dobre uporabniške
izkušnje ter predhodnemu testiranju in izpopolnjevanju naprav. Empirične ugotovitve
študij primerov, podprte s teoretičnimi ugotovitvami iz obstoječe literature, poudarjajo
pomen usklajevanja tehnologij s potrebami končnih uporabnikov. Tu razvita metodologija
ocenjevanja uporabniške izkušnje kaže na potrebo po iterativnih, k uporabniku
usmerjenih, pristopih in na velik pomen zbiranja povratnih informacij o novih senzorskih
tehnologijah za spremljanje kakovosti zraka v okoljsko-zdravstvenih študijah ljubiteljske
znanosti. V primeru, da k uporabniku usmerjen pristop ni mogoč, je priporočljivo
uporabiti preizkušene tehnologije, ki ustrezajo namenu.