REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Od trenutka spočetja do smrti so ljudje izpostavljeni kemikalijam različnih intenzivnosti in frekvenc. Medtem ko je posameznikova raven odpornosti običajno dovolj visoka, da prenaša tovrstne stresorje, jo lahko posebne izpostavljenosti ali genetske predispozicije znižajo. Zato so ocena izpostavljenosti kemikalijam, razvoj analiznih metod, vrednotenje posledic za populacijo in ocena individualne občutljivosti ključni vidiki pri tovrstnih raziskavah.
V okviru te disertacije so bile prvič izvedene raziskave nacionalnega humanega biomonitoringa (HBM), s katerim smo želeli opredeliti izpostavljenost slovenske populacije obstojnim organskim onesnažilom (POPs) in neobstojnim spojinam, kot so ftalati (PH) in njihove alternativne spojine, bisfenoli (BP), parabeni (PB) in triklosan (TCS). V raziskavo so bile vključene naslednje skupine: 1) moški in nosečnice prvorodke na območju celotne Slovenije ter 2) moški, ženske in otroci v mestnem in podeželskem okolju (študija DEMOCOPHES). Potencialni viri izpostavljenosti in razlike v izpostavljenosti so bili določeni s podatki iz vprašalnikov. Rezultati so pokazali povišano izpostavljenost PH in di(izononil)cikloheksan-1,2-dikarboksilatu, Hexamoll®DINCH (DINCH) ter pogosto prisotnih BP in PB, medtem ko je bila raven izpostavljenosti manj pogostih BP, PB in TCS mnogo nižja. Prav tako je izpostavljenost POPs nizka, še posebej v primerjavi s prebivalci s severne strani Alp. S Sloveniji so bile ravni POPs najvišje v Beli krajini in Ljubljani. Povezave s podatki iz vprašalnika so pokazale, da so bili najpogostejši viri izpostavljenosti POPs, PH z visoko molekulsko maso, DINCH in BP s prehrano, medtem ko je izpostavljenost PB in nizkomolekularnim PH večinoma povezana z izdelki za osebno nego. Opazili smo razlike v izpostavljenosti glede na sociodemografske značilnosti in bivalno okolje.
V obliki pregledne študije smo povzeli in ovrednotili analizne metode za določanje skrb vzbujajočih kemikalij (CECs) in ugotovili, da so obstoječe metode primerne za uporabo v študijah HBM in ne zahtevajo sprememb za laboratorije.
Za oceno možnosti škodljivih učinkov na zdravje, ki so posledica izpostavljenosti PH, DINCH, BP, PB in TCS, smo izračunali količnik nevarnosti, ki je pod pragom 1 za ocenjeno populacijo in onesnaževala. Predlagamo, da to oceno ponovimo na drugih populacijah in vključimo širši nabor analitov.
Ker lahko genetska predispozicija vpliva na sposobnost razstrupljanja osebe, smo prvič raziskali vpliv polimorfizmov posameznih nukleotidov (SNP) v genih encimov citokroma P450 (CYP) in UDP-glukuronil transferaz (UGT), ki lahko vplivajo na biotransformacijo PH in DINCH z uporabo podatkov HBM. Rezultati kažejo, da lahko SNP v genih CYP2C9, CYP2C19, CYP2D6, UGT2B15 in UGT1A7 vplivajo na biotransformacijo PH in DINCH in so zato primerni biomarkerji občutljivosti.
Iz dela te disertacije lahko sklepamo, da so razpoložljive analitične metode za določanje CECs primerne pri izvedbi HBM. Slovenska populacija je izbranim kemikalijam izpostavljena preko hrane, izdelkov za osebno nego in bivalnega okolja. Raven izpostavljenosti v splošnem ne presega kritičnih pragov, vendar je treba pri oceni tveganja upoštevati kumulativno izpostavljenost več kemikalijam hkrati ter genetsko občutljivost.
Pomemben rezultat tega dela je tudi opredelitev biomarkerjev občutljivosti pri izpostavljenosti PHom in DINCHu.