REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Doktorska disertacija obravnava mehanizme vpliva barv na bralni proces z elektrofiziološkimi korelati bralčevega stanja ob upoštevanju razvojnih vidikov, stopnjevanih (nivojskih) vidikov ter z vidikov spola testiranih skupin otrok in njihovega bralnega usvajanja.
Proces branja je eden najpomembnejših procesov med zorenjem posameznika. Kot kompleksen proces branje vključuje tako kognitivne kot zaznavne sposobnosti. Zato lahko rečemo, da razvoj bralnih veščin vpliva tudi na učenje, ki je odvisno od širokega spektra zaznavnih in kognitivnih sposobnosti. Pri otrocih v zgodnjem šolskem obdobju ni zelo težko določiti stopnje branja, vendar je pomembno razumeti druge osnovne čustvene in motivacijske težave, ki jih povzročajo nekatere težave pri branju in učenju, ki bi lahko poslabšale splošne šolske dosežke (izobraževalne rezultate). Proces branja se lahko odraža tudi skozi psihofiziološko stanje otroka kot proces, ki vključuje senzorično integracijo, pozornost in spomin. Te osnovne živčne in fiziološke bralne procese lahko merimo z različnimi načini BioSignalov, kot so elektroencefalografija (EEG), elektrokardiografija (EKG), elektrodermalna aktivnost (EDA) in gibanje oči.
Številne študije so preučevale, kako lahko barvna ozadja, barvne folije in platnice izboljšajo bralni proces, zlasti pri otrocih z disleksijo in ostalimi težavami pri branju. Pomembno je upoštevati, da barve v človeškem telesu izzovejo čustveni odziv, ki ga je mogoče izmeriti tudi s fiziološkimi parametri. Ti parametri so potrebni za boljše razumevanje vpliva barv na bralno uspešnost in tudi za to, kako lahko barve izboljšajo samo branje.
Z disertacijo smo želeli raziskati, razumeti in predstaviti razmerja med fiziološkimi parametri in barvnimi spremembami besedila ter ozadja med branjem v kontekstu razvojnih in različnih bralnih motenj (kot je disleksija) pri otrocih, s katerimi bi lahko potrdili ali ovrgli hipoteze, ki smo jih postavili v začetku raziskovanja.
V treh študijah, opravljenih z metodama eksperimenta in korelacije, smo ocenjevali razlike v elektroencefalografiji (EEG), variabilnosti srčnega utripa (VSU), elektrodermalni aktivnosti (EDA) in gibanju oči (okulomotorna aktivnost) med branjem, in sicer v trinajstih različnih kombinacijah barv ozadja in folije nad besedilom. V vseh treh študijah smo uporabili enak poskus zasnove z različnimi kombinacijami barv ozadja in metodologije.
Rezultati prve študije predstavljajo kontekst razvojnih razlik v branju pri otrocih s šestindvajsetimi udeleženci (trinajst iz drugega in trinajst iz tretjega razreda osnovne šole).
Z drugo študijo smo dokazali boljše bralne veščine z vidika spola s petdesetimi otroki (petindvajset deklic in petindvajset fantov) in s tretjo študijo smo dokazali korelacijo boljšega branja otrok z disleksijo glede na določeno barvno ozadje. Eksperiment smo opravljali s šestintrideset udeleženci (osemnajst z disleksijo, osemnajst kontrolnih skupin).
Na osnovi rezultatov študij in potrditev sedmih hipotez lahko ugotovimo, da so na podlagi ustreznih meritev senzorjev barve in barvne podlage tiste, ki omogočajo boljše razumevanje različnih vidikov bralnega procesa ter izboljšanje veščin le-tega.