REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Staranje cirkonijeve oksidne keramike za dentalne namene

Avtor(ji): Anastasia Samodurova (Avtor), Tomaž Kosmač (Mentor), Andraž Kocjan (Somentor)

Datum zagovora: 20.11.2015

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15066

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Doktorsko delo obravnava kinetiko in mehanizme staranja tetragonalne, s 3 mol % itrijevega oksida delno stabilizirane cirkonijeve oksidne keramike (3Y-TZP), ki se zaradi izjemne kombinacije mehanskih lastnosti, biokompatibilnosti in estetskega videza vedno bolj uveljavlja kot alternativen ogrodni material v zobni protetiki. Po sintranju je tetragonalna modifikacija cirkonijevega oksida termodinamsko nestabilna, zaradi česar ima 3Y-TZP keramika sposobnost transformacijskega utrjevanja, je pa istočasno občutljiva na staranje, to je na spontano transformacijo tetragonalne v monoklinsko fazo v vlažnem okolju pri nekoliko povišani temperaturi. Pri tem procesu pride do nastanka mikrorazpok, ki olajšajo prodiranje vode s površine in s tem napredovanje transformacije v notranjost. Intenzivna tvorba mikrorazpok v transformirani površinski plasti povzroči poslabšanje mehanskih lastnosti in zmanjšuje uporabnost materiala v praksi.
V svojem delu sem preučevala vlogo in vpliv malih dodatkov aluminijevega ali/in silcijevega oksida na hidrotermalno inducirano transformacijo 3Y-TZP keramike sinterane pri temperatuturah med 1400 °C in 1600 °C. Da bi lahko določila prispevka obeh dodatkov k celokupni odpornosti proti staranju, sem predsintrane tablete iz komercialnih granulatov 3Y-TZP, ki vsebujejo 0,00, 0,05 and 0,25 mas. % aluminijevega oksida, infiltrirala s solom SiO2 . Ta način dodajanja SiO2 sem izbrala, ker bi ga bilo v praksi zlahka možno uporabiti kot dodatno operacijo običajnega CAD/CAM postopka izdelave zobne protetike z rezkanjem predsintarnih blokov in naknadnim zgoščevanjem pri višjih temperaturah. Karakterizacija sintranih vzorcev je obsegala mikrostrukturno in fazno analizo, merjenje mehanskih lastnosti in ugotavljanje odpornosti proti hidrotermalnemu staranju z in vitro testiranjem v avtoklavu. Kinetiko staranja sem zasledovala z ugotavljanjem relativnega deleža transformirane monoklinske faze s pomočjo rentgenske praškovne analize in z določanjem globine transformirane cone z optično mikroskopsko analizo poliranih prečnih površin vzorcev po staranju. Dogajanje v tanki plasti neposredno pod površino sem študirala s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa, opremljenega z usmerjenim ionskim sklopom (FIB-SEM). Da bi prišla do dodatnih informacij o istočasnem vplivu obeh dopantov na fazno sestavo in porazdelitev faz, sem izbrane vzorce preiskala še z ramansko in impedančno spektroskopijo, izdelala pa sem tudi nekaj difuzijskih členov, s pomočjo katerih sem ugotavljala reaktivnost v sistemih 3Y-TZP-SiO2 in 3Y-TZP-SiO2-Al2O3.
Rezultati omenjenih analiz so pokazali, da v preiskovanih materialih, sintranih pri temperaturah med 1400-1500 °C, velikost zrn ni imela prevladujočega vpliva na odpornost tetragonalne 3Y-TZP keramike proti staranju v hidrotermalnih pogojih. Ne glede na vrsto in vsebnost dopantov je bila velikost in porazdelitev velikosti zrn v vseh vzorcah praktično identična. Kljub podobni velikosti zrn pa se je z dodatkom enega ali drugega dopanta odpornost materiala proti staranju izrazito izboljšala, še bolj pa ob istočasnem dodatku obeh dopantov. Prisotnost aluminijevega oksida izboljša trdnost mej med zrni, kar se kaže v povečanem deležu transgranularnega loma in občutno manjši gostoti mikrorazpok po hidrotermalno inducirani t–m transformaciji. Topnost aluminijevega oksida je majhna, saj so v mikrostrukturi vzorcev z 0,25 mas. % Al2O3 prisotna diskretna korundna zrnca. Dopant je pretežno raztopljen v bližini mej med zrni, kar se odraža v ~100-400 velikostnih redov večji impedance mej primerjavi z volumsko keramiko. SiO2 je bil v vzorcih, sintranih pri temperaturah ≤ 1500 °C pretežno prisoten kot amorfana faza na stičiščih med zaobljenimi zrni. Prisotnost SiO2 ne vpliva na vrsto preloma, zmanjšuje pa intenzivnost tvorbe mikrorazpok med staranjem.
Po sintranju pri višjih temperaturah (≥ 1500 °C) postanejo razlike v mikrostrukturi, razmerju ravnotežnih faz (ločevanje faz) in staranju nedopiranih z enim ali drugim dodatkom dopiranih vzorcev večje. Keramika z 0,25 wt% Al2O3 se kljub pospešeni rasti zrn stara najpočasneje; keramika z 0,05 mas. % se še vedno stara počasneje, kot nedopiran 3Y-TZP. Dodatek SiO2 pa kot zaviralec staranja postane neučinkovit, saj se s SiO2 dopirana keramika stara z enako hitrostjo, kot nedopirana. To temperaturno odvisno spremembo v kinetiki staranja pripisujem začetku tvorbe itrijevega silikata in posledično, zmanjšani koncentraciji itrijevega oksida v tetragonalnih zrnih. V prisotnosti aluminijevega oksida do difuzije itrijevega oksida v silikatno fazo ne pride, na osnovi česar sklepam, da aluminijev oksid pomembno vpliva na sestavo in lastnosti steklaste faze v s SiO2 dopirani 3Y-TZP keramiki. Pri višjih temperaturah (≥ 1550 °C) opažamo v materialih, (so)dopiranih s SiO2, prodiranje silikatne faze po mejah med zrni, ki sovpada s pojavom velikih, na Y2O3 bogatih t’-ZrO2 zrn v matici manjših t zrn z manjšo koncentracijo Y2O3. Ravnotežno razslojevanje faz je najpočasnejše v so-dopirani keramiki, zaradi česar ostaja v tetragonalnih zrnih največ Y2O3, kar upočasni process staranja. V prisotnosti SiO2 se topnost Al2O3 v 3Y-TZP znatno poveča, saj v so-dopirani keramiki niti s SEMom, niti z ramansko spektroskopijo nisem potrdila prisotnosti korunda.
Istočasen dodatek aluminijevega in silicijevega oksida povzroča večjo koncentracijo itrijevega oksida in večjo topnost aluminijevega oksida v tetragonalnih zrnih. Večja termodinamska stabilnost teh zrn ter manjše lokalne napetosti zaradi zaobljenih zrn vodijo k izjemno povečani odpornosti 3Y-TZP keramike proti staranju, ne da bi se pri tem poslabšala trdnost in lomna žilavost.

Priloge

Citiraj to delo