REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Kemijski in strukturni vidiki transformacije ilmenita v rutil in hematit

Avtor(ji): Nadežda Stanković (Avtor), Nina Daneu (Mentor), Aleksander Rečnik (Somentor)

Datum zagovora: 26.02.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15059

Ogledi: 2 | Prenosi: 0

Povzetek

V naravi so minerali po kristalizaciji pogosto izpostavljeni različnim spremembam fizikalnih in geokemičnih pogojev, ki vodijo do nastanka novih, strukturno koreliranih, produktov. Odvisno od poteka reakcije, novo nastale faze kristalizirajo v jasno definiranih kristalografskih odnosih, ki jih često imenujemo topotaksialni odnosi. Pri tej vrsti faznih transformacij gre za progresivno rekristalizacijo začetnega minerala v stabilnejše nove produkte med katerimi se ohranja strukturna soodvisnost v vseh treh dimenzijah.
Tema moje doktorske naloge je bil študij topotaksialne transformacije ilmenita (FeTiO3) v hematit (Fe2O3) in rutil (TiO2). Glede na to, da imajo vsi ti minerali skupno kisikovo podmrežo, med njimi nastopajo kompleksni strukturni odnosi, ki so bili osrednja vsebina doktorske naloge. Topotaksialno transformacijo sem preučevala na dveh skupinah vzorcev; prvi del doktorske naloge se nanaša na študij naravnih vzorcev, na katerih so vidna orientirana preraščanja rutila in hematita; v drugem delu naloge pa sem topotaksialno transformacijo skušala reproducirati s termično obdelavo kristalov ilmenita v oksidacijskih pogojih. Raziskave so temeljile na študiju strukturnih in kemijskih odnosov v vzorcih od makroskopskega do atomarnega nivoja. Za preiskovanje topotaksialnih transformacij sem uporabila rentgensko praškovno difrakcijo, optično mikroskopijo, vrstično in presevno elektronsko mikroskopijo. Vzorce sem preiskovala v več nizkoindeksnih orientacijah, kar omogoča prostorsko določitev kompleksnih strukturnih odnosov.
Odvisno od kinetike oksidacijskega procesa, sem v vzorcih določila dva tipa topotaksialnih orientacijskih odnosov med nastalimi fazami. Kristalografska orientacijska zveza ugotovljena med rutilom in hematitom v naravnih vzorcih z orientiranimi preraščanji rutila in hematita, je ta odnos OR-2: <101>{010}R || <210>{001}H, pri termično obdelanih monokristalih ilmenita pa je ta odnos OR1: <001>{010}R || <210>{001}I. Razlog za drugačen orientacijski odnos je v kinetiki oksidacijskega proces v primeru naravnih in termično obdelanih kristalih ilmenita. Mehanizem topotaksialne transformacije, ki je posledica oksidacije Fe2+ v ilmenitu do Fe3+, je difuzijsko kontroliran proces pri katerem pride do izločanja železa iz ilmenita, ter posledične preureditve Ti4+ ionov v rutilno strukturo. Kinetika te difuzijskega procesa nadzoruje orientacijsko zvezo; če so difuzijski procesi omejeni s hitrostjo oksidacije na površini (nizek parcialni tlak kisika), dobimo OR-2, v nasprotnem primeru, kjer je oksidacija hitra (visok parcialni tlak kisika) pa dobimo OR-1. Najbolj kompleksne orientacijske odnose opazimo takrat, ko je reakcija počasna in imajo kationi na razpolago dovolj časa, da se preuredijo v energetsko najbolj stabilno konfiguracijo pri dani temperaturi. Medtem ko pri hitri oksidaciji (OR-1) izločene rutilne domene kažejo le enostaven simetrijski odnos povezan preko troštevne simetrijske operacije glede na kisikovo podmrežo (60° in 120°), pri počasni oksidaciji (OR-2) med kristali rutila opazimo 144 različnih kristalografskih odnosov, ki jih lahko razdelimo v štiri razrede: (1) simetrijsko odvisna konfiguracija pri 60° in 120°, (2) {101}R dvojčki z vpadnimi koti 114.44° ter komplementarni kontakti pri 65.56° (3) {301}R dvojčki pri 54.44° ter komplementarni kontakti pri 125.56° in (4) nizkokotne meje z pri 174.44° ter 5.56°.

Priloge

Citiraj to delo