REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

V delu predstavljam zasnovo in lastnosti apneno-cementnih injekcijskih malt, ki vsebujejo 17,5 % gašenega apna, 7,5 % cementnega veziva ter 75 % polnila. Uporabili smo portlandski cement različnih trdnostnih razredov. Testirali smo tudi mešanici s kemijskim dodatkom za nabrekanje. Z jedrsko magnetno resonanco (NMR – Nuclear Magnetic Resonance) smo spremljali časovni razvoj vezanja malte po hidrataciji od zgodnjih trenutkov do dolgih časov z metodo inverzne Laplaceove transformacije spin-mrežne relaksacije. Tako zajete »NMR hidratacijske krivulje« malt smo primerjali z NMR hidratacijskimi krivuljami čistih cementnih past. NMR hidratacijske krivulje so pokazale, da je časovni okvir vezanja malte precej daljši (več kot 10 dni daljši) v primerjavi s sorodnimi cementnimi pastami. Trdnostni razred cementa je imel majhen vpliv na hitrost vezanja malte, smo pa opazili, da se je malta s cementom višjega trdnostnega razreda strdila nekaj hitreje. Kemijski dodatek za nabrekanje ni niti pospešil niti upočasnil procesa vezanja malte ali cementne paste, kar pomeni, da dodatek za nabrekanje ne sodeluje pri kemijskih reakcijah, ki vplivajo na strjevanje. Določili smo tlačno trdnost strjenih malt in jih primerjali s tlačno trdnostjo sorodnih cementnih past. Tlačna trdnost obeh skupin vzorcev se je sistematično poviševala z višjim trdnostnim razredom cementa. Malte so imele približno 10x nižjo vrednost tlačne trdnosti v primerjavi s sorodno cementno pasto. Kemijski dodatek za nabrekanje je še dodatno znižal tlačno trdnost vzorcev, in sicer pri cementni pasti za približno 8 %, medtem ko se je vrednost tlačne trdnosti pri malti znižala za kar približno 50 %. Tlačne trdnosti naših malt so bile v območju 1,5–2,5 MPa. S tako vrednostjo tlačne trdnosti se naše malte izkažejo kot učinkoviti materiali za sanacijo in ojačenje historičnih stavb in stavb kulturne dediščine, v katerih je tlačna trdnost historičnih malt le redko višja od 1 MPa.