REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Doktorska disertacija opisuje določanje fluora v različnih vzorcih hrane in okoljskih vzorcih. Vsebnost fluorida določimo s fluoridno ionskoselektivno elektrodo (F-ISE). Meritve s F-ISE temeljijo na določitvi prostih fluoridnih ionov v vodni raztopini, zato je najprej potreben popoln razklop vzorca. V našem laboratoriju uporabljamo tri metode popolnega razklopa. Z analizami certificiranih referenčnih materialov z matrico primerljivo analiziranim vzorcem smo dokazali, da talina z alkalijskimi karbonati in pirohidroliza zagotavljata točne rezultate znotraj certificiranega območja za vzorce zemlje, talina z alkalijskimi karbonati in sežig v kisikovi bombi pa zagotavljata točne rezultate za vzorce rastlin. Vendar pa so rezultati v primeru sežiga v kisikovi bombi nižji. Izračunali smo Gibbsove energije za reakcije nekaterih kovinskih fluoridov, ki potekajo med popolnim razklopom vzorca z omenjenimi metodami in ugotovili, da so reakcije v primeru taline z alkalijskimi karbonati in pirohidrolize termodinamsko ugodne, v primeru sežiga v kisikovi bombi pa ne. Rezultati analiz po sežigu v kisikovi bombi so verjetno nižji, ker razklop netopnih fluoridov med sežigom ne poteče in s F-ISE določimo samo vsebnost topnih fluoridov.
Rezultat analize mora biti vedno podan skupaj z merilno negotovostjo. Za oceno merilne negotovosti pri določitvi fluora v rastlinskih vzorcih smo razvili postopek, ki temelji na priročniku "Guide to the Expression of Uncertainty in Measurement". Izračunane merilne negotovosti so predstavljale 7–15 % vrednosti rezultata. Največji prispevek je bila negotovost pravilnosti analize (76–98 %), prispevek negotovosti natančnosti analize je bil 2–23 %, ostale negotovosti (tehtanje, prostornina steklovine, napetost člena, koncentracija in gostota standardne raztopine fluorida) pa so bile zanemarljive.
Pravilne in natančne analizne metode za določanje fluora so ključnega pomena, ker je fluor lahko strupen za rastline, živali in ljudi. Rastline privzemajo fluorid iz zemlje preko korenin ali iz zraka preko listnih por. Fluorid nato prehaja v listih do robov in konic, kjer se akumulira in lahko povzroči nekrozo in klorozo. Takšni simptomi so se pojavili na nekaterih rastlinah v bližini steklarne Rogaška (Rogaška Slatina, Slovenija), kjer za poliranje stekla uporabljajo fluorovodikovo kislino. Vsebnost fluora smo določili v petih rastlinah (smreka, breskev, gaber, fižol in vinska trta). Visoke vrednosti (87–676 μg/g) v primerjavi z neonesnaženim območjem (10 μg/g) so potrdile nenadzorovan izpust plinastih fluoridov iz steklarne.
Fluorid je pri nizkih vnosih koristen za ljudi, ker preprečuje zobno gnilobo, visoki kronični vnosi pa lahko povzročijo zobno fluorozo pri otrocih in kostno fluorozo pri otrocih in odraslih. Pomemben vir fluorida za ljudi je hrana. V zadnjem času je postala izredno priljubljena tako imenovana superhrana, ki naj bi imela izredno koristne učinke na človekovo zdravje. V fluoridnih podatkovnih bazah, znanstvenih člankih in na etiketah na embalaži ni skoraj nobenih podatkov o vsebnosti fluora v superhrani, zato smo ga določili v 18 rastlinskih superhranah, ki so na voljo v Sloveniji. V osmih (matcha, gotu kola, ginkgo biloba, tulsi, neem, brahmi, gynostemma, moringa) je bila vsebnost presenetljivo visoka (16–373 μg/g) v primerjavi z drugo pogosto zaužito hrano.