Ogledi: 4 | Prenosi: 0
Polibromirani difenil etri (PBDE) so spojine, ki so se v preteklosti množično uporabljale kot zaviralci gorenja in jih zato kot onesnažila najdemo v okolju. Evropska vodna direktiva (EU WFD) je šest analogov PBDE (BDE 28, BDE 47, BDE 99, BDE 100, BDE 153 in BDE 154) uvrstila v skupino nevarnih onesnažil, katerih skupna vsebnost v površinskih vodah ne sme preseči mejne vrednosti 0,5 ng L-1, ki jo dovoljuje okoljski standard (EQS). Da bi preprečili onesnaženje vodnega okolja, EU WFD predpisuje redne nadzorne meritve šestih analogov PBDE z uporabo analiznih metod, v katerih meja kvantifikacije (LOQ) za njihovo vsoto ne preseže 0,15 ng L-1. V predstavljenem doktorskem delu smo razvili nov analizni postopek določitve šestih analogov PBDE v različnih vzorcih vode z GC-ICP-MS, ki izpolnjuje pogoje, določene v EU WFD. Odvzeti vzorec vode smo z dušikovo kislino nakisali na pH 2 ter ga tako stabilizirali za najmanj 20 dni. Učinkovito desorpcijo PBDE iz suspendiranih delcev in huminskih kislin ter njihovo kvantitativno ekstrakcijo v izooktan smo dosegli z dodatkom Tris-citratnega pufra in mehanskim stresanjem vzorca. Razširjena merilna negotovost določitve PBDE pri koncentraciji EQS je bila 40 % (k=2) in LOQ za ΣPBDE 0,109 ng L-1.
PBDE so organska onesnažila lipofilne narave, ki pridejo na čistilno napravo iz mestnih, kmetijskih in industrijskih virov. Na čistilni napravi se jih kar 90 % nalaga v odpadnem blatu, ki se ga večinoma sežge ali odloži na tla. Za varno ponovno uporabo odpadnega blata je pomembno, da v njem niso presežene dovoljene vsebnosti PBDE. Za zanesljivo, dovolj občutljivo in hitro določitev PBDE v vzorcih odpadnega blata smo razvili analizni postopek, ki vključuje njihovo ekstrakcijo iz odpadnega blata v izooktan ter njihovo ločbo in detekcijo z GC-ICP-MS. Najboljši izkoristek ekstrakcije smo dobili s postopkom, v katerem smo vzorcem odpadnega blata najprej dodali 10 mL 0,1 mol L-1 HCl v MeOH in jih mehansko stresali 2 uri, temu pa je sledilo dodatno 2-urno stresanje po dodatku Tris-citratnega pufra izooktana. Točnost analiznega postopka smo dokazali z izračunom izkoristkov določitve vsebnosti posameznih PBDE v vzorcih, ki smo jim pred določitvijo z GC-ICP-MS dodali znane množine PBDE, in z metodo izotopskega redčenj. Eksperimentalni rezultati so potrdili, da je analizni postopek občutljiv (LOD med 0,2 in 0,3 ng g-1), ponovljiv in obnovljiv.
Ljudje PBDE vnesemo v telo predvsem z uživanjem hrane in vdihavanjem prašnih delcev. PBDE se bioakumulirajo v maščobnih tkivih živih organizmov. Najbolj so jim izpostavljeni ljudje, ki pogosto uživajo ribe. Za določitev vsebnosti PBDE v tkivih rib in školjk smo razvili hitro in zanesljivo analizno metodo, ki omogoča določitve PBDE v izredno nizkih koncentracijah. Metoda vključuje ekstrakcijo PBDE v izooktan, čiščenje ekstrakta ter ločbo in kvantitativno določitev PBDE z GC-ICP-MS. Ekstrakcijo smo izvedli v dveh korakih. V prvem smo uporabili ultrazvočno ekstrakcijo in 25 % vodno raztopino TMAH in v drugem, po dodatku Tris-citratnega pufra in izooktana, mehansko stresanje. Maščobe, ki so se ekstrahirale v organsko fazo, smo odstranili z uporabo kolon, polnjenih s Florisilom. Točnost analiznega postopka smo preverili z analizo standardnega referenčnega materiala NIST SRM 1946 za ribe in NIST SRM 2974a za školjke ter z izračunom izkoristkov določitve vsebnosti posameznih PBDE v vzorcih, ki smo jim pred določitvijo z GC-ICP-MS dodali znane množine PBDE, in z metodo izotopskega redčenja. Nove analizne metode smo uporabili za določitev PBDE v vzorcih rečnih in morskih vod, vzorcih odpadnega blata iz mestne čistilne naprave ter vzorcih rečnih in morskih rib.
okoljski vzorci organska onesnažila toksičnost vplivi na okolje postopki čiščenja plinska kromatografija masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo