Ogledi: 2 | Prenosi: 0
Z napredkom tehnologij, ki omogočajo hitro sočasno določanje nukleotidnih zaporedij in jih označujemo tudi s pojmom sekvenciranje naslednje generacije (NGS), smo pridobili širši vpogled v raznolikost in pogostost virusov. Ugotovili smo, da so virusi verjetno najpogostejši in najbolj raznoliki biološki subjekti v biosferi. NGS omogoča sočasno zaznavo in določanje zaporedij vseh nukleinskih kislin v vzorcu, s tem pa odpira mnoge nove priložnosti za študij biologije virusov na različnih ravneh. Pri raziskavah, pri katerih se osredotočamo na virusna zaporedja, moramo pogosto pred izvedbo NGS odstraniti nukleinske kisline gostitelja, saj te predstavljajo nezaželeno ozadje. To lahko dosežemo z uporabo različno učinkovitih tehnik za pripravo vzorcev. V okviru tega doktorskega dela smo želeli razviti nove načine priprave vzorcev, ki bi izboljšali raziskave virusov, ki temeljijo na NGS. Prav tako smo želeli uporabiti in primerjati tako nove kot že obstoječe tehnike obogatitve virusov in z njihovo pomočjo dobiti vpogled v raznolikost ter evolucijo virusov.
Z uporabo kombinacije CIM monolitne kromatografije (za čiščenje virusnih delcev) in NGS smo določili zaporedje novega humanega enteričnega virusa (orthoreovirus sesalcev), nato pa tudi zaporedje pomembnega patogenega rastlinskega virusa (virus Y krompirja). Uporaba tega pristopa je izboljšala učinkovitost rekonstrukcije zaporedja genoma v primeru obeh virusov. Za določitev genoma novih različkov drugega pomembnega rastlinskega virusa (virus X krompirja) smo uporabili sekvenciranje malih RNA, ki je trenutno najbolj pogosto uporabljen pristop za odkrivanje novih virusov v rastlinah. Zaznali smo novo filogenetsko linijo virusa v Južni Ameriki in uspeli ločiti med dvema različkoma virusa v mešani okužbi. Oba uporabljena načina priprave vzorcev (čiščenje virusnih delcev in sekvenciranje malih RNA) smo nato primerjali in pri tem uporabili virus Y krompirja, ki okužuje krompir, kot modelni sistem. Pokazali smo, da obe skupini zaporedij (virusne male RNA in RNA iz virusnih delcev) odražata zelo podobno strukturo virusnih populacij znotraj rastline. Globoko sekvenciranje virusnih malih RNA smo nato uporabili za študij časovne dinamike populacij PVY med eksperimentalno evolucijo v genotipih krompirja, ki se razlikujejo v odzivu na virus. Rezultati so razkrili pomemben prispevek prepletanja naravne selekcije in genetskega drsa v evoluciji virusa in nakazali na ločujočo selekcijo, ki deluje na virus v genotipih krompirja, ki so manj občutljivi na virus (genotipi, ki kopičijo salicilno kislino).
Rezultati raziskovalnega dela, ki so predstavljeni v tej disertaciji, so pomembni za razumevanje raznolikosti in evolucije virusov, še zlasti pa predstavljajo pomemben prispevek na področju odkrivanja novih virusov in študija raznolikosti virusnih populacij znotraj gostiteljev. Natančneje, (I) nov način priprave vzorcev z monolitno kromatografijo bo pripomogel k bolj učinkovitemu odkrivanju virusov z uporabo NGS; (II) prikaz uporabe sekvenciranja malih RNA za ločevanje dveh različkov virusa v mešani okužbi razširja možnosti uporabe te metode; (III) izčrpen opis populacijske strukture in primerjava dveh skupin virusnih zaporedij znotraj rastline predstavlja pomembno izhodišče za študij raznolikosti rastlinskih virusov znotraj gostitelja; (IV) sekvenciranje malih RNA v zaporednih časovnih točkah omogoča uporabo inovativnih metodoloških pristopov za rekonstrukcijo virusnih haplotipov in nove vpoglede v mehanizme virusne mikroevolucije.
virusi sekvenciranje naslednje generacije nukleotidna zaporedja disertacije