REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Raztapljanje fluoridnih nanodelcev z energijsko pretvorbo navzgor v vodnih suspenzijah ter njihova zaščita z amfifilnimi prevlekami

Avtor(ji): Olivija Plohl (Avtor), Darja Lisjak (Mentor)

Datum zagovora: 25.11.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15022

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Predstavljeno delo je študija raztapljanja fluorescenčnih fluoridnih nanodelcev z energijsko
pretvorbo navzgor, dopiranih z Yb3+ in Tm3+, v vodnih suspenzijah. Za uporabo morebitne
zaščite teh nanodelcev pred raztapljanjem v vodnih sistemih so bile testirane amfifilne
prevleke. Pričujoče delo je tematsko razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega vpliv različnih
parametrov na raztapljanje teh nanodelcev v vodnih sistemih ter študijo učinka
raztapljanja na optične lastnosti. V drugem delu sta bili testirani dve potencialno zaščitni
amfifilni prevleki z namenom preprečitve oziroma zmanjšanja raztapljanja teh nanodelcev
v vodnih suspenzijah.
Nanodelci binarnih fluoridov na osnovi LaF3 in GdF3 so bili sintetizirani hidrotermalno
in solvotermalno. Nanodelci NaYF4 s kubično kristalno strukturo so bili sintetizirani
hidrotermalno, solvotermalno ter s soobarjanjem. Nanodelci NaYF4 s heksagonalno
kristalno strukturo pa so bili sintetizirani v organskih topilih z modificirano sintezo
termičnega razklopa. Vsi študirani nanodelci fluoridov z energijsko pretvorbo navzgor so
izkazovali fluorescenčno emisijo z energijsko pretvorbo navzgor (ang. upconversion),
značilno za Tm3+. Sintetizirani nanodelci fluoridov so bili starani v rahlo kislem vodnem
mediju oziroma v fosfatnem pufru s pH = 7,4 pri sobni temperaturi, 37 °C in 50 °C. Stopnjo
raztapljanja nanodelcev smo analizirali iz deleža raztopljenega fluoridnega iona. Slednji je
bil določen s potenciometrično metodo.
Stopnja raztapljanja študiranih nanodelcev fluoridov se je bistveno povečevala z
naraščajočo temperaturo in z manjšanjem velikosti nanodelcev. Vpliv kristalne strukture
smo ocenili s primerjavo nanodelcev NaYF4 s kubično in heksagonalno kristalno strukturo.
Razliko v stopnji raztapljanja obeh kristalnih struktur smo povezali z njuno različno
termodinamsko stabilnostjo. Nepričakovano je sestava medija pri staranju nanodelcev
imela velik vpliv na stopnjo raztapljanja. Nanodelci fluorida so se bistveno bolj raztapljali
v fosfatnem pufru kot v rahlo kislem vodnem mediju. Visoka stopnja raztapljanja v
fosfatnem pufru je bila pojasnjena s hkratnim nastankom slabo topnih in bolj stabilnih
lantanidno-fosfatnih spojin. Raztapljanje v rahlo kislem vodnem mediju pa je bilo pripisano
hidrolizi površine nanodelcev. Pokazalo se je tudi, da se z uporabo površinskega liganda
polivinilpirolidona (PVP) z namenom stabilizacije raztapljanje pospeši, medtem ko pa
prevleka iz amorfnega silicijevega dioksida raztapljanje upočasni.
Primerjava optičnih lastnosti fluoridnih nanodelcev pred in po staranju je pokazala
razliko med njimi. Ne le, da se opazi razlika v intenziteti emisijskih vrhov Tm3+, temveč
tudi v življenjskem času Yb3+. Prav tako se je kemijska sestava površine spreminjala s
staranjem, kar se je odražalo tudi v spremenjenih optičnih lastnostih po staranju.
Dve amfifilni prevleki na osnovi amfifilnega polimera poli anhidrida maleinske kislinealt-
1-oktadeken, zamreženega z bis heksametilentriamin (PMAO-BHMT), ter amfifilni
polimer D-𝛼-tokoferil polietilenglikol 1000 sukcinat (TPGS) sta bili testirani za omejitev
raztapljanja nanodelcev. Amfifilna prevleka iz TPGS se je izkazala za neprimerno, medtem
ko pa se je amfifilna prevleka PMAO-BHMT izkazala za učinkovito. Tezo zaključim z
razpravo o morebitni citotoksičnosti, povezani z raztopljenimi fluoridnimi in lantanidnimi
ioni, ter o vplivu raztapljanja na spreminjanje optičnih lastnosti.

Priloge

Citiraj to delo