REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Kriptobentoške ribe so pomemben del ribje združbe, katerih vloga je bila v preteklosti mnogokrat spregledana. Zaradi pomanjkljivega znanja so bile kriptobentoške ribje vrste v preteklosti obravnavane kot redke in maloštevilne. Novejše raziskave pa kažejo ravno obratno, saj so kriptobentoške vrste zaradi svoje velike številčnosti v okolju zelo pomembne in posledično lahko vplivajo na ekosistem. Kljub njihovi pomembnosti pa je kriptobentoška ribja favna v Jadranskem kot tudi v Sredozemskem morju slabo poznana, predvsem kar se tiče njihove ekologije. Namen raziskave je bil pregled kriptobentoških vrst rib, ki se pojavljajo v slovenskem delu Tržaškega zaliva (Severni Jadran), in poglobitev znanja o ekologiji rib prisesnic iz družine Gobiesocidae, ki so ena izmed najslabše poznanih ribjih družin v Sredozemskem morju nasploh.
V pričujoči raziskavi je bilo v slovenskem delu tržaškega zaliva skupno potrjenih 12 vrst kriptobentoških vrst rib, ki so pripadale štirim družinam: Gobiidae, Gobiesocidae, Blenniidae in Clinidae. Tri vrste (Chromogobius quadrivittatus, Odondebuenia balearica, Thorogobius ephippiatus) so bile v slovenskih teritorialnih vodah opažene prvič. Družina Gobiesocidae je bila zastopana s tremi vrstami: Lepadogaster lepadogaster, L. candolii in Apletodon incognitus.
Študija ekologije treh vrst prisesnic je pokazala, da imajo vrste različne habitatne preference kot tudi globinsko razporeditev. Vrsti iz rodu Lepadogaster se tako pojavljata predvsem na kamnitem dnu, kjer najdemo vrsto L. lepadogaster v mediolitoralu in zgornjem infralitoralu, medtem ko se vrsta L. candolii pojavlja predvsem globlje v infralitoralu. Obe vrsti se pojavljata pod kamni, pod katerimi se kot podlaga pojavljajo prodniki. Vrsta A. incognitus se pojavlja najgloblje, njeno pojavljanje pa je vezano na morske travnike, kjer poseljuje predvsem prazne lupine ostrig. Poleg nje se v morskih travnikih v manjšem številu pojavlja tudi vrsta L. candolii, ki za skrivališča prav tako izkorišča lupine mrtvih školjk.
V skrivališčih rib prisesnic so bila najdena tudi gnezda, ki so bila pri vrsti L. lepadogaster opažena od konca marca do konca maja, pri vrsti A. incognitus pa od sredine maja do sredine julija. Gnezdo L. candolii je bilo opaženo le enkrat v maju.
Za namen preučevanja prehrane rib prisesnic smo razvili nedestruktivno metodo, ki temelji na proučevanju vsebine ribjih iztrebkov. Analiza prehrane je pokazala, da so vse tri vrste oportunisti, katerih najpomembnejši plen so raki. Bentoški kopepodi, postranice in raki deseteronožci so bile najpomembnejše skupine rakov, najdenih v prehrani prisesnic.
Analiza prisotnosti zajedalcev je pokazala, da so prisesniki tudi pomembni vmesni in končni gostitelji različnih vrst zajedalcev. Skupno so bile na prisesnikih najdene tri skupine zunanjih zajedalcev: zajedalske ličinke iz družine Gnathiidae (Isopoda) ter zajedalski kopepodi iz družin Caligidae in Lernaeopodidae. Notranji zajedalci so bili zastopani predvsem s strani ploskih črvov (Trematoda).
Raziskava tako prinaša pomembne informacije o pojavljanju kriptobentoških vrst rib slovenskega morja in podatke o ekologiji treh vrst prisesnic. S pridobljenim znanjem želimo tako doprinesti k poznavanju in razumevanju ekologije spregledanih vrst, katerih vloga v ekosistemu še zdaleč ni zanemarljiva, temveč izrednega pomena.