Ogledi: 0 | Prenosi: 0
Čeprav o deformaciji kovinskih površin veliko vemo iz eksperimentov, teorije elastičnosti
in simulacij, je to prva raziskava deformacije sosednjih površin bakra in niklja z metodo
molekularne dinamike. Sosednje površine sestavljajo terase, predeljene z enoatomnimi
stopnicami. Zaradi periodičnosti so sosednje površine primerne za raziskovanje vpliva
stopnic na dinamiko površine.
Da minimizirajo površinsko energijo, se atomi v okolici površine premaknejo in v
primeru sosednjih površin ustvarijo polje premikov, ki se razteza več plasti v notranjost
materiala. Polja premikov ustvarijo elastična polja, katerih oblika je odvisna od materiala
in od orientacije površine. Vpliv polja premikov na mehanizme deformacije sosednjih
površin smo raziskali z eno-osno deformacijo dveh setov sosednjih površin: (1 1 19), ki je
sosednja (001), ter (9 9 11) in (10 10 8), ki sta sosednji (111). Izbrane površine imajo tudi
različno orientirane stranice teras, in sicer ima površina (1 1 19) stranice z normalo (111),
površina (9 9 11) stranice z normalo (001), imenovane stopnica A, in površina (10 10 8)
ima stranice z normalo (111), imenovane stopnica B.
In addition to having different terrace orientations, steps also have distinct microfacets.
The (1 1 19) surface has (111) oriented step microfacets, while the (9 9 11) surface has
(001) oriented microfacets, also called A-step, and the (10 10 8) surface has (111) oriented
microfacets, also called B-step.
V primeru (1 1 19) površin so mehanizmi deformacije odvisni od materiala in od polaritete
raztezka. Recimo, dislokacije se v niklju porajajo tudi pod površino, v bakru pa
ne.
V primeru površin sosednjih (111), imata baker in nikelj analogne mehanizme deformacije,
ki pa so različni za različne orientacije površine in glede na polariteto raztezka.
Prišli smo do zaključka, da polja premikov vplivajo na mehanizme deformacije sosednjih
površin.
Da sta položaj in aktivnost centrov, kjer se porajajo dislokacije, odvisna od materiala,
je opazno na primeru (1 1 19) površin, kjer se dislokacije porajajo izključno ob stopnicah
na površini v bakru, medtem ko se v niklju porajajo več atomskih plasti pod površino pri
raztezanju in hkrati ob stopnicah na površini in v notranjosti pri krčenju.
Vpliv polaritete raztezka je opazen v vseh primerih v razliki med mejo plastičnosti pri
raztezanju in krčenju. V več primerih je dodatno poudarjena z razliko med mehanizmi
deformacije, ki je najbolj izražena na primeru (10 10 8) površin, ki se deformirajo s serijo
vzporednih napak zloga, poravnanih s stopnicami na površini, pri krčenju, a ne pri
raztezanju.
Da so mehanizmi deformacije odvisni od naklona raztezka, je razvidno iz primerjave
vseh treh sosednjih površin. Recimo, dvojčenje se pojavi pri deformaciji (1 1 19) površin,
ampak ne v drugih primerih. Prav tako, kot je bilo pričakovati iz vrednosti energije napake
zloga za baker in nikelj, se prehodi med mehanizmi deformacije iz porajanja dislokacij v
napake zloga v dvojčenje zgodijo v bakru pri nižjih raztezkih kot pri niklju.
lastnosti površin kovinske površine plastična deformacija dinamika