REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Izpostavljenost fluoru preko nekaterih naravnih in antropogenih virov

Avtor(ji): Alenka Koblar (Avtor), Maja Ponikvar-Svet (Mentor)

Datum zagovora: 02.09.2015

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15073

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Fluor je eden izmed najpogostejših elementov v zemeljski skorji in predstavlja neizogiben del človekovega življenja. Fluor, v obliki fluorida, se že vrsto let uporablja za preprečevanje in zaviranje zobnega kariesa. Primeren dnevni vnos fluora iz vseh virov naj bi bil 0,05 mg kg telesne mase–1 za vse starosti višje od 6 mesecev. Pri tem odmerku naj namreč še ne bi prišlo do pojava neželenih stranskih učinkov, ki so povezani s fluorom; pojav zobne fluoroze pri otrocih ali kostne fluoroze tako pri otrocih kot odraslih. Meje med koristnimi in škodljivimi učinki fluora pa so ozke. Zobno fluorozo so opazili že pri dnevnih odmerkih, ki so nižji oziroma le za malenkost presegajo primeren dnevni odmerek fluorida, to je 0,03–0,04 in 0,05–0,07 mg kg telesne mase–1. Najpomembnejši viri fluora za človeka so pitna voda, napitki, sredstva za nego zob in ustne votline s fluoridi ter hrana. V nekaterih, predvsem industrijskih področjih, so pomembni tudi drugi antropogeni viri fluorida.
Med napitki, ki lahko vsebujejo večje vsebnosti fluora, izstopa pravi čaj. Čajevec (Camelia sinensis) je edina doslej znana rastlina, ki lahko privzema fluor iz zemlje in ga akumulira v nadzemnih delih rastline. Med pripravo čajnih poparkov se fluor sprošča v poparke v obliki fluorida, zato lahko uživanje pravega čaja znatno prispeva k dnevnemu vnosu fluora. Da bi ugotovili, kako smo preko pitja pravega čaja fluoru izpostavljeni Slovenci, smo določili vsebnosti fluora v čajnih listih in fluorida v čajnih poparkih nekaterih najbolj pogosto uživanjih pravih čajih. Vsebnosti fluora v čajnih listih so bile med 53 in 435 mg kg–1, v poparkih pa med 0,31 in 3,55 mg l–1. Učinkovitost sproščanja fluora iz črnih, oolong in zelenih čajev je bila v primeru enkratnih poparkov 55–90 % in v primeru ponavljajočih poparkov 74–100 %; vrsta čaja in oblika pakiranja čaja na sproščanje fluora nista vplivala. Sproščanje je bilo manj učinkovito le pri Pu'erh čajih; 21–38 % v primeru enkratnih in 37–59 % v primeru ponavljajočih poparkov. Ocena izpostavljenosti fluoru preko pitja pravega čaja je pokazala, da je mogoče z zaužitjem petih skodelic čaja (1 liter) v organizem vnesti 9–101 % primernega dnevnega vnosa fluora (preračunano na osebo z maso 70 kg). Če se vnosu fluora s čajem prišteje tudi vnos s hrano, lahko celoten vnos predstavlja 25–175 % primernega dnevnega vnosa v nefluoriranih področjih in 35–210 % v fluoriranih področjih. Kroničen vnos tako visokih odmerkov fluora je že mogoče povezati s pojavom s fluorom povezanih stranskih učinkov na zdravje.
Slovenci smo tradicionalno znani kot porabniki zeliščnih čajev, zato smo preverili, kakšne so vsebnosti fluora v nekaterih komercialnih zeliščnih čajih in njihovih poparkih. Vsebnost fluora v analiziranih čajih je bila, z izjemo kamilice (29 mg kg–1), koprive (16 mg kg–1), hibiskusa (13 mg kg–1) in mete (12 mg kg–1), nižja od vsebnosti fluora v večini rastlin (< 10 mg kg–1). Ne glede na različno učinkovitost sproščanja fluora iz zeliščnih čajev (12–89 %), pa poparki zeliščnih čajev niso vsebovali več kot 0,052 mg l–1 fluorida. Dnevni vnos fluora s pitjem zeliščnih čajev je tako zanemarljiv.
Glede na povišane vsebnost fluora, predvsem v kamilici in koprivi, smo preverili, katero od zelišč, ki se lahko uporabljajo za pripravo čajev, bi lahko privzemalo večje količine fluora. Pri vzorčenju zelišč smo se osredotočili na okolico talilnice aluminija Talum d. d. v Kidričevem, kjer so v letu 2005 na okoliški koruzi opazili nekrotične spremembe tkiva, ki so bile značilne za spremembe tkiva, ki jih na rastlinah povzroča fluorid. V vzorcih koruznih metlic in listov so bile vsebnosti fluora močno povišane in so presegale največjo dovoljeno vsebnost v živalski krmi (30 mg kg–1). Z namenom raziskati vpliv fluora v zemlji na vsebnost fluora v rastlinah smo raziskavo nadaljevali v letu 2010. V okolici Talum d. d. smo odvzeli vzorce koruznih listov, zelišč za pripravo zeliščnih čajev in vzorce zemlje. Pridobili smo tudi vzorce iz neobremenjenega okolja. V vseh vzorcih smo določili vsebnosti fluora. Vsebnosti fluora v koruznih listih, odvzetih leta 2010, je bila v obremenjenem statistično pomembno nižja kot v letu 2005, hkrati pa tudi statistično pomembno višja (14–28 mg kg–1) od vsebnosti v koruznih listih iz neobremenjenega okolja (6–9 mg kg–1). Rezultati so potrdili domnevo, da so bile nekrotične spremembe koruze leta 2005 res posledica izpusta plinastih fluoridov. Pokazali so tudi, da je koruza do določene mere zmožna privzemanja fluora iz zemlje. Določitve vsebnosti fluora v nekaterih zeliščih, ki se uporabljajo za pripravo čaja, nabranih na vplivnem območju Talum d. d., so pokazale povišane vsebnosti fluora v koprivi. Vsebnosti fluora v koprivah s področij v smeri vetra oziroma iz smeri vetra, 71–100 mg kg–1 vs. 10–28 mg kg–1, so bile statistično pomembno različne. Na vsebnost fluora v koprivi sta imela največji vpliv vsebnost fluorida v zemlji in smer vetra, manjši pa je bil vpliv vsebnosti fluora v zemlji in pH zemlje.
Glede na visoke vsebnosti fluora, določene v komercialnem koprivnem čaju in koprivah z vplivnega območja Talum d. d., smo raziskali akumulacijske sposobnosti koprive za fluor. Izvedli smo lončni poskus gojenja koprive na substratu, onesnaženem z dodatkom amonijevega fluorida (0–600 mg NH4F kg–1 substrata), ki je zagotovil vir fluora v obliki fluorida. Opazovali smo vpliv dodanega NH4F na pH substrata in na vsebnosti fluorida v substratu, morfološke spremembe kopriv oziroma odziv kopriv na stres ter vpliv dodanega NH4F na maso korenin, listov in stebel oziroma na vsebnost fluora v koreninah, listih in steblih koprive. Spremembe v vsebnostih fluorida in v pH vrednostih substrata med poskusom, glede na stopnje onesnaženja substrata z NH4F, je mogoče opisati s sigmoidno krivuljo. Med pH vrednostnimi substrata in kontrolnimi substrati ni bilo statistično pomembnih razlik. Vsebnosti fluorida v substratu, kjer so rasle koprive, so bile statistično pomembno nižje (8–22 %), kot v kontrolnih substratih. Statistično pomembno nižje vsebnosti fluorida v substratih v primerjavi s kontrolnimi substrati, je mogoče pripisati privzemanju fluorida s strani koprive. Vsebnosti fluora v koprivi so bile do 19-krat višje, kot so običajne vsebnosti fluora v večini rastlin. Največ fluora se je akumuliralo v listih (110–235 mg kg–1 oziroma 54–158 μg rastlino–1), manj pa v koreninah (60–217 mg kg–1 oziroma 24–122 μg rastlino–1) in steblih (15–43 mg kg–1 oziroma 4–14 μg rastlino–1). Tako vsebnosti kot mase fluora v listih, koreninah in steblih glede na stopnjo onesnaženosti substrata z NH4F (oziroma glede na vsebnost F– v substratu) se prilegajo polinomom tretje stopnje. Sposobnost rasti in cvetenja ter posledično razmnoževanje koprive skupaj z bioakumulacijskim faktorjem, višjim od 4,7, in translokacijskim faktorjem, višjim od 1,4 pri vseh stopnjah onesnaženja substrata z NH4F, potrjujejo, da je kopriva akumulator fluora, ki jo je mogoče uporabljati tudi kot pasivni bioindikator. Ocena fitoremediacijskega potenciala je pokazala, da ima kopriva visok potencial za fitoremediacijo po mehanizmu fitoekstrakcije s fluoridi onesnaženih zemelj. Na območju enega hektara je mogoče iz vrhnje plasti zemlje (≈ 20 cm), z uporabo kopriv, v samo 75 dneh odstraniti 0,36–0,77 kg fluorida. To je več, kot so običajne najnižje vsebnosti fluorida (≈ 0,13 kg) in med 4,6–9,9 % najvišjih vsebnostih fluorida (≈ 7,8 kg) v zgornjih plasteh normalnih zemelj.

Priloge

Citiraj to delo