REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Izpostavljenost prebivalcev Slovenije živemu srebru in povezava z nevropsihološkim razvojem otrok

Avtor(ji): Janja Snoj Tratnik (Avtor), Milena Horvat (Mentor), David Neubauer (Somentor)

Datum zagovora: 24.09.2019

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-14421

Ogledi: 20 | Prenosi: 11

Povzetek

Pričujoče delo obravnava izpostavljenost Hg in njegov morebitni vpliv na nevrološki razvoj
otrok v prenatalni dobi. Delo združuje rezultate humanega biomonitoringa (HBM) in
epidemiološke študije, ki smo jih izvajali v sklopu nacionalnih ali mednarodnih
raziskovalnih projektov. Prvi del disertacije predstavlja metodološki okvir za oceno
izpostavljenosti, ki opredeljuje analitične zahteve za HBM in nacionalno referenčno
populacijo za določitev ravni ozadja izpostavljenosti Hg in drugim potencialno strupenim
(Pb, Cd, As) ter esencialnim (Se, Cu, Zn, Mn) elementom. Analitična zmogljivost metod
za določanje elementarnih koncentracij v najpogosteje uporabljeni biološki matrici, venski
krvi, je bila ovrednotena z merilno negotovostjo, medlaboratorijsko variabilnostjo in
njihovim prispevkom k zahtevani velikosti vzorca v primerjavi z variabilnostjo znotraj
določene populacije. Kot referenčno populacijo pa smo izbrali moške in ženske v rodni dobi
iz 12-ih geografsko ločenih območij, razdeljenih na podeželska, mestna in potencialno
kontaminirana območja (n = 1084). Omenjena populacija je omogočila postavitev prvih
referenčnih vrednosti za Slovenijo.
V drugem delu naloge smo ocenili povezavo med izpostavljenostjo nizkim odmerkom
Hg v najranljivejšem obdobju življenja, prenatalnem obdobju, in nevropsihološkim
razvojem otrok, in sicer v študijski populaciji otrok z območja zahodnega Sredozemlja (n
= 1282). Nevropsihološki razvoj smo spremljali pri starosti 18 mesecev z uporabo lestvic
zgodnjega razvoja (Bayley III). Ocena je upoštevala ne-genetske (demografske, socialnoekonomske,
prehranske dejavnike, hkratno izpostavljenost Pb in status mikronutrienta Se)
ter na podskupini študijske populacije iz Slovenije in Hrvaške tudi genetske dejavnike
(polimorfizem apolipoproteina E - APOE) (n = 361). Prisotnost živega srebra v popkovni
krvi je bila večinoma na račun uživanja rib v nosečnosti in ni pokazala negativnih povezav
s kognitivnim ali govornim razvojem otrok. Stratifikacija glede na genotip APOE pa je
pokazala negativno povezavo s kognitivnim razvojem pri otrocih, ki so nosili alel ɛ4, čeprav
so bili otroci v okvirih normalnega razvoja. Poleg tega smo opazili gensko neodvisno in
šibko, vendar statistično pomembno negativno povezavo med Hg v popkovni krvi in
gibalnim razvojem pri 18 mesecih. Nosečnice in otroci z območja nekdanjega rudnika Hg
so imeli višje vrednosti Hg kot prebivalci podeželskih območij, zlasti anorganskega ali
elementarnega Hg, vendar pa večina ni presegla vrednosti, ki bi lahko bile povezane z
biološkimi in/ali možnimi škodljivimi učinki na zdravje, skupina nosečnic pa je pokazala
normalen oksidativni odziv.
Doktorska naloga demonstrira učinkovitost HBM kot orodja za spremljanje notranje
izpostavljenosti na nizki ravni, njegovo uporabo v klasičnih epidemioloških in 'exposome'
študijah, poleg tega pa prikazuje pomembno vlogo nadzora kakovosti laboratorijskih analiz.
Nadalje navaja pomen upoštevanja sočasne izpostavljenosti drugim potencialno strupenim
kemikalijam, ne-genetskim (npr. prehrana) in genetskim dejavnikom, ki bi lahko vplivali
na izpostavljenost in/ali zdravstvene izide, zlasti na nizki ravni kronične izpostavljenosti
okoljskim onesnažilom. Kot dopolnitev standardiziranim nevropsihiatričnim ocenam pa so
bodoče raziskave zasnovane v smeri ne-ciljnega pristopa z namenom odkriti tudi zgodnje
spremembe, ki bi lahko vodile do kliničnih manifestacij pozneje v življenju.

Priloge

Citiraj to delo