REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Ovrednotili smo teorijo križne adaptacije, na podlagi katere naj bi pri človeku adaptacija na enega ali več dejavnikov (npr. vadba, vročina, hipoksija) izboljšala vadbeno zmogljivost v drugih okoljskih pogojih. Ovrednotili smo posamezni in skupni vpliv vadbe (treninga), višinske (hipoksične) in vročinske aklimatizacije na kardiorespiratorne, termoregulacijske, hematološke in izvencelične odzive med vadbo v normoksičnem (NOR), hipoksičnem (HYP) in vročem okolju (HE).
Preiskovanci so opravili 10-dnevno adaptacijo na: I: vadbo, II: hipoksija, III: vročina, in IV: kombinirano adaptacijo na vročino in hipoksijo. Pred in po vsaki 10-dnevni adaptaciji so opravili tri vadbene teste na cikloergometru s katerimi smo določili maksimalno porabo kisika (V̇O2max), maksimalno opravljeno delo (Wpeak), ter termoregulacijske in kardiorespiratorne odzive v NOR, HYP in HE okolju. V prvi 30-minutni fazi testa so preiskovanci opravili vadbo pri obremenitvi enaki 40% NOR Wpeak, kateri je v drugi fazi sledila vadba s stopnjevano obremenitvijo do onemoglosti. Aklimatizacijski postopki v omenjenih študijah so bili sledeči:
I. Preiskovanci z večjo ali manjšo aerobno sposobnostjo (V̇O2max: 57.9 ± 6.2 vs 41.7±5.0 mL·kg-1·min-1) so dnevno vadili na cikloergometru (60 min pri obremenitvi 50% Wpeak).
II. Preiskovanci so živeli v normobaričnem hipoksičnem okolju (delni tlak vdihanega kisika, PiO2 = 87 ± 3 mmHg) in dnevno izvajali 60-minutno vadbo na cikloergometru (50% HYP Wpeak).
III. Med dnevno 90-minutno cikloergometrijo pri temperaturi 35°C smo z ustrezno uravnano obremenitev vzdrževali rektalno temperaturo (Tre) pri 38.5°C.
IV. Preiskovanci so živeli v normobaričnem hipoksičnem (II) okolju in dnevno opravili 90-minutno cikloergometrijo v vročem (III) okolju.
V. Po končanem NOR testu v študiji III smo pred in po aklimatizaciji preiskovance do vratu potoplili v kad z vodo pri 28°C za 60 min. Ovrednotili smo učinek vročinske aklimatizacije na termoregulacijske odzive med ohlajanjem telesnega jedra.
Rezultati zgoraj opisanih adaptacij (I: vadba, II: vadba+hipoksija, III: vadba+vročina, IV: vadba+hipoksija+vročina) so sledeči:
V̇O2max se je povečal pri preiskovancih z manjšo aerobno sposobnost za +9.2 ± 8.5% pri NOR in za +10.2 ± 15.4% pri HE. Značilno korelacijo smo opazili med Wpeak in bazalne vrednosti V̇O2max pri NOR (r=-0.6) in HYP (r=-0.5). Pri obeh skupinah se je znojenje povečalo pri HE. Znojenje se je aktiviralo pri nižji Tre pri preiskovancih z večjo aerobno sposobnostjo (I). V̇O2max se je povečal za 10.7% pri NOR in za 7.9% pri HE. (II). V̇O2max in maksimalni iztisni volumen srca (COmax) se nista spremenila. Wpeak se je povečal pri NOR za 41±21 W in pri HE za 26±22 W, vendar ne pri HYP. Učinkovitost se je izboljšala. Bazalna temperatura telesnega jedra (Tre) je bila nižja, kakor tudi pragovi Tre za znojenje. Odziv znojenja se je znižal pri HYP (III). Wpeak se je povečal za 6.3 ± 3.4% pri NOR in za 4.0 ± 4.9% pri HE. Znojenje (količina in senzitivnost) se je povečalo pri HE. Pri stopnjevani obremenitvi se je čas do onemoglosti v vročem hipoksičnem okolju povečal za 12.9 ± 10.6% (IV). Bazalna vrednost Tre je bila enaka pred in po aklimatizaciji, kakor tudi hitrost ohlajanja Tre. Vazomotorični odziv in odziv drgetanja sta bila nespremenjena po aklimatizaciji (V).
Učinek treninga je bil značilen pri preiskovancih z nižjo aerobno sposobnostjo (I). Normobarična hipoksična aklimatizacija je izboljšala V̇O2max pri NOR in HE, in ni vplivala na vadbeno sposobnost in termoregulacijo pri NOR, HYP in HE (II). Vročinska aklimatizacija ni vplivala na vadbene odzive pri NOR in HE (III). Deset dnevna kombinirana aklimatizacija na vročino in hipoksijo je zanemarljivo izboljšala aerobno sposobnost pri NOR in HE (IV). Aklimatizacija na vročino ne vpliva na odziv vazomotorike in drgetanja med ohlanjanjem telesnage jedra (študija V).
Rezultati opravljenih študij ne potrjujejo teorijo križne adaptacije pri človeku.