REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Integracija podpore pri odločanju in podatkovnega rudarjenja za vrednotenje in upravljanje tveganja: Metodološki okvir in študij primera iz agronomije

Avtor(ji): Vladimir Kuzmanovski (Avtor), Marko Debeljak (Mentor), Sašo Džeroski (Somentor)

Datum zagovora: 25.11.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15023

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Doktorska naloga obravnava izzive s področja analize in avtomatizacije odločanja, pri katerem se soočamo s tveganjem in negotovostjo.
Naloga se osredotoča na kompleksne probleme odločanja, katerih sestavni del sta tveganje ter negotovost, ki ju je potrebno analizirati in obvladati že med odločitvenim procesom. Tovrstni pristop najprej upošteva analizo tveganja z uporabo standardnih metod ex-ante in ex-post. Pri dosedanji uporabi omenjenih metod za podporo odločanju se je pokazalo, da sta podvrženi nekaterim omejitvam in ju je zato mogoče nadgraditi. Ex-ante je metoda, kjer ocenimo odločitveno tveganje na začetku obravnavanega obdobja in poskusimo opisati stanje na koncu tega obdobja. Končno stanje ocenimo bodisi s projekcijo, simulacijo ali s strokovnimi napovedmi. Nasprotno je ex-post retrospektivna metoda, kjer ocenimo odločitveno tveganje na koncu obravnavanega obdobja, pri čemer upoštevamo začetno (opaženo) stanje. Ex-ante se torej zanaša na nepopolne informacije o prihodnosti, medtem ko ex-post uporablja popolnoma znane informacije o minulem obravnavanem obdobju. V primerih, kjer je potrebno odločitev sprejeti na začetku obravnavanega obdobja, kar je včasih tudi edini možni pristop, je uporaba ex-post metode za obvladovanje odločitvenega tveganja neprimerna. Za takšne primere nam preostane samo pristop ex-ante, ki ga pa v našem primeru izboljšamo z vključitvijo dodatnih zanesljivih informacij, ki jih pridobimo s pomočjo napovednih in diagnostičnih modelov. Na ta način v ex-ante metodo obvladovanja odločitvenega tveganja vpeljemo napovedni in diagnostični metodološki nivo.
Dodatno obvladovanje odločitvenega tveganja izboljšamo z ocenjevanjem možnih alternativ glede na stanje, do katerega bi prišlo, če bi dano odločitev realizirali. Pri ocenjevanju alternativ s trenutno uveljavljenimi metodami odločitvenega modeliranja tega stanja ne moremo neposredno upoštevati. V nalogi pokažemo, kako lahko odločevalec izbere, katerim alternativam daje prednost glede na izid in stanje, do katerih pripeljejo.
Uveljavljene metode za analizo odločanja so tudi sestavljene iz mnogih korakov, za njihovo izvedbo pa potrebujemo številna orodja. Da bi ta proces poenostavili, smo razvili metodološki okvir za odločitveno analizo, ki za zagotavljanje podpore pri odločanju združi vse potrebne korake in omogoči, da odločanje upošteva tudi tveganje in negotovost. Okvir sestavljata sklopa za ocenjevanje in upravljanje tveganja.
Za ocenjevanje tveganja uporabljamo predlagano razširitev pristopa ex-ante, za upravljanje s tveganjem pa izkoristimo množico vnaprej definiranih funkcij, ki omogočajo želeno podporo pri odločanju.
Predlagani metodološki okvir je preizkušen v raziskavi o zaščiti površinskih vod in podtalnice pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Končni rezultat raziskave je sistem za podporo pri odločanju, ki je uporabnikom dostopen preko spletnega vmesnika. Obširen preizkus predlaganega metodološkega okvira za obvladovanje odločitvenega tveganja smo izvedli na podatkih, pridobljenih na eksperimentalnih kmetijskih pridelovalnih površinah zahodne Francije. Vhodni podatki v sistem za podporo odločanju so opisi načrtovane uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Sistem oceni stopnjo tveganja za onesnaženje vode in v primeru tveganja onesnaženja predlaga uporabniku nabor zaščitnih ukrepov.

Priloge

Citiraj to delo