Ogledi: 4 | Prenosi: 0
Elektrokalorični (EK) pojav je pretvorba električne energije v toploto in je definiran kot sprememba temperature zaradi spremembe dipolarnih stanj v materialu pod vplivom zunanjega električnega polja. Kompleksni perovskiti (1-x)Pb(Mg₁/₃Nb₂/₃)O₃-xPbTiO₃ (PMN-100xPT) s sestavo x ≤ 0,35 predstavljajo skupino materialov z odličnimi dielektričnimi in piezoelektričnimi lastnostmi, v zadnjem času pa se je izkazalo, da imajo sestave z vrhom dielektričnosti blizu sobne temperature, kot na primer PMN-10PT, dobre EK lastnosti. Čeprav je znano, da mikrostruktura kritično vpliva na dielektrične lastnosti feroelektrične in relaksorsko-feroelektrične keramike, povezave med mikrostrukturo in EK pojavom še niso bile raziskane.
V okviru doktorske disertacije smo pokazali, da lahko z načrtovanjem mikrostrukture občutno povečamo EK odziv keramike PMN-10PT. Pripravili smo volumensko keramiko z relativno gostoto nad 95 % in povprečno velikostjo zrn od 2,8 μm do 9,4 μm s sintranjem vzorcev, pripravljenih z mehanokemijsko sintezo. Keramika s 5,8 μm zrni izkazuje največji EK koeficient, to je razmerje med EK spremembo temperature (ΔT_EC) in amplitudo električnega polja. Slednji je za 10 % večji kot pri fino- in grobozrnati keramiki, kar pripisujemo najvišji nasičeni polarizaciji vzorca s 5,8 μm zrni. EK odziv materiala je omejen s prebojno trdnostjo, ki narašča z naraščajočo gostoto in s padajočo velikostjo zrn. V keramiki s \~98 % relativno gostoto in 3,6 mikronskimi zrni smo dosegli ΔT_EC 3,45 °C pri amplitudi električnega polja 160 kV/cm. To je do sedaj največja objavljena vrednost v vseh svinčevih perovskitih in je bila dosežena daleč od multikritične točke.
Keramiko PMN-10PT z relativno gostoto ≥96 % in velikostjo zrn \~5 μm smo pripravili s sintranjem vzorcev, pripravljenih z mehanokemijsko in s kolumbitno sintezo. Oba materiala sta izkazovala podobna EK koeficienta, vendar je mehanokemijsko pripravljena keramika dosegla veliko večjo ΔT_EC kot material, pripravljen po kolumbitnem postopku, kot posledica večje dielektrične prebojne trdnosti: 2,37 °C pri polju 115 kV/cm v primerjavi z 1,39 °C pri polju 57 kV/cm. Razliko pripisujemo različnim stopnjam kemijske homogenosti ter možnemu vplivu nečistoč, ki so neizogibna posledica priprave keramike, kar se odraža v različnih velikostih domen in dielektričnih lastnostih obeh materialov.
Analizirali smo energijsko učinkovitost EK hladilnega sistema, pri čemer smo se osredotočili na vpliv regeneracije električne energije in histereznih izgub, ki jih izkazujejo obravnavani EK materiali. Energijska učinkovitost materiala z velikimi histereznimi izgubami, v našem primeru trdnih raztopin v bližini morfotropne fazne meje, kot PMN-35PT, je izrazito manjša od relaksorskih sestav, bogatih na PMN. Na osnovi analiz smo pokazali, da EK material z nizkimi histereznimi izgubami, na primer PMN-100xPT z x ≈ 0,1, in z visoko stopnjo regeneracije električne energije predstavlja osnovo za učinkovit EK hladilni sistem.
elektrokalorični pojav mikrostrukture keramika sintranje vzorcev mikrostrukturne plasti mehanokemijska sinteza electrocaloric effect dielectrics mictrostructures ceramic sintering microstructural layers mechanochemical synthesis