REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Brezžično procesiranje biomedicinskih signalov z nizko porabo

Avtor(ji): Marko Pavlin (Avtor), Franc Novak (Mentor)

Datum zagovora: 02.10.2015

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15069

Ogledi: 6 | Prenosi: 0

Povzetek

V svoji disertaciji obravnavam teme, ki se dotikajo postopkov, predvsem pa naprav za delo s težko bolnimi pacienti v bolnišnicah. Pričnem z malo daljšim uvodom, ki bralcu predstavi problematiko ter omogoči lažje razumevanje in sledenje podanim rešitvam v nadaljevanju. Podani so razlogi, zaradi katerih sem se sploh lotil predstavljenega dela.
Bistvo vsega je v tem, da se uporabnikom (osebju v bolnišnicah in pacientom) omogoči lažje in kakovostnejše delo pri spremljanju stanja obolelih s pomočjo senzorjev in monitorjev. Eden od načinov, kako to doseči, je uporaba brezžičnih povezav med pacientom in instrumentarijem. Ker pa rešitev ni povsem trivialna, se v nadaljevanju podrobneje lotevam problematike na področju posameznih parametrov, ki jih spremljamo pri pacientu. Pri obravnavi potrebnih izboljšav ali povsem novih rešitev se osredotočam predvsem na čim manjšo porabo, saj je v primeru uporabe brezžičnih povezav potrebno tudi napajanje na strani pacienta nekako osamosvojiti. To pa pomeni uporabo baterij ali avtonomnega napajanja z zbiranjem energije iz okolice. Tudi tej problematiki sem posvetil posebno poglavje.
Poleg zanesljivejše in neprekinjene obravnave pacienta se s predstavljenimi rešitvami izboljša tudi dostopnost do pacienta, zmanjša nevarnost okužb, izboljša točnost in zanesljivost v primerjavi s kabelskimi povezavami. Vse to sem predstavil v uvodnem delu, kjer opisujem tudi posplošeno signalno pot med pacientom in instrumenti, ki prikazujejo njegove vitalne znake. Uvodni del zaključim z opisom biomedicinskih signalov, ki jih obravnavam, in vsemi viri teh signalov. V nadaljevanju sledi obravnava posameznih parametrov, kot so krvni tlak, srčni utrip, saturacija, dihanje, temperatura in biokemične analize. V vsakem poglavju sem najprej obravnaval obstoječe stanje in predstavil delo drugih avtorjev. V drugem delu poglavja pa sem prikazal svoje rešitve in na koncu še izdelan prototip ter na njem opravljene meritve.
Prvi obravnavan parameter je krvni tlak. Pri svojem delu sem se osredotočil na invazivno merjenje. Pri tem se uporablja posebne tlačne senzorje, ki so ponavadi namenjeni za enkratno uporabo. Zaradi tega se pri teh senzorjih srečamo še z eno zahtevo, to je nizko ceno. Na začetku poglavja sem najprej opisal take senzorje in stanje v svetu na tem relativno odraslem področju senzorike. V nadaljevanju sem potem razčlenil celotno signalno verigo in predlagal optimizacijo zajema signala, ki bi lahko predstavljala osnovo za znižanje porabe. Krvni tlak je sicer periodičen signal, vendar se lahko v vsakem trenutku spremeni in postane povsem naključen. Zaradi tega se signal iz senzorjev krvnega tlaka prenaša v realnem času. Za zmanjšanje porabe celotnega sistema je tako pomembno, da ima senzor in elektronika za zajem signala čim manjšo porabo. Poleg tega je potrebno, da je tudi zajem čimbolj energijsko učinkovit. Vse te optimizacije sem opisal, izdelal prototip in ga na koncu ovrednotil z meritvami.
V naslednjem poglavju sem se lotil bioelektričnih signalov. Najpomembnejši predstavnik v tej skupini je elektrokardiogram. Vse ostale meritve bioelektričnih signalov so le variacija te osnovne meritve, kar sem v uvodnem delu tega poglavja tudi predstavil. Optimizacije porabe pri takih senzorjih in vezjih za zajem signalov sem se lotil pri samem viru, posamezni celici v tkivu. Ker se mi je zdelo pomembno poznavanje celotnega ozadja, sem to tudi na kratko opisal. V nadaljevanju poglavja sledi opis zajema signalov in miniaturne izvedbe celega sistema. Tega sem tudi ovrednotil in predstavil dinamično porabo energije v posameznih režimih delovanja.
Merjenje biooptičnih signalov je pomembna veja pri obravnavi pacientov. Predstavil sem, kaj vse lahko merimo s pomočjo biooptičnih efektov in na kakšen način. Navedbi osnovnih najpomembnejših gradnikov optičnega senzorja sledi podroben opis implementacije prototipa in nekaterih prijemov za zmanjšanje porabe. Podobno kot v ostalih poglavjih, sem tudi v tem predstavil rezultate meritev biooptičnega senzorja.
Dihanje pacienta predstavlja enega od štirih glavnih vitalnih znakov. Najpogostejša metoda je merjenje bioimpedance. Osredotočil sem se na brezkontaktno merjenje s pomočjo visokofrekvenčnih metod. Za preizkus te ideje sem skonstruiral prototip, ki je deloval v GHz področju. Princip delovanja sem podrobno opisal in na koncu predstavil rezultate preizkušanja, predvsem porabe opisanega prototipa. Poleg opisanih metod s pomočjo merjenja impedance sem realiziral tudi senzor kašlja s pomočjo senzorja pospeška. Pri kašljanju namreč pride do hitrih premikov površine prsnega koša in je veliko ugodneje uporabiti merilnik pospeška, ki ima nastavljen prag zaznave na določeno vrednost, da se zbudi le v primeru nenadnih premikov. Pospeškometre sem podrobneje predstavil in ovrednotil njihovo porabo, ter opisal načine integracije v končni sistem.
Na področju merjenja temperature se na prvi pogled zdi, da ni več kaj raziskovati ali razvijati, saj je termometer eden najstarejših instrumentov. Seveda temu ni tako. Svoje raziskave sem usmeril na sam senzorski element. Primerjal sem dve različni tehnologiji in ugotavljal hitrost odziva termometra s pomočjo simulacije in meritev.
Zadnje poglavje s področja senzorjev sem posvetil biokemičnim signalom. Obravnaval sem senzor krvnega sladkorja in senzor pH. Oba tipa predstavljata osnovo za merjenje cele množice parametrov s senzorji, ki delujejo na podobnem principu. Podobno kot v prejšnjih poglavjih sem tudi tu najprej raziskal obstoječe stanje in delo drugih avtorjev, potem pa sem se osredotočil na lastno rešitev. Izdelanemu prototipu sem izmeril porabo in rezultate predstavil.
Delu s senzorsko tematiko sledi poglavje, ki opisuje načine napajanja in možne rešitve. Osnovni vir energije za vse predstavljene senzorje je polnilna baterija. Tej sem poskušal podaljšati čas delovanja s pomočjo zbiranja energije iz okolice. V ta namen sem uporabil sončno celico. Raziskal sem možnosti uporabe takega vira v zaprtih prostorih in na koncu vse skupaj preveril še z meritvami na prototipih.
V nadaljevanju sem opisal brezžične povezave z nizko porabo. Osredotočil sem se na dva tipa brezžične povezave: hitro z večjo porabo in počasnejšo z manjšo porabo. Izkazalo se je, da je najbolj optimalen način dela kar z obema tipoma in selektivnim vklapljanjem glede na dejanske potrebe.
V predzadnjem delu disertacije je še opis in prikaz prototipa multiparametričnega brezžičnega vmesnika, ki sem ga izdelal v domači delavnici. Poleg strokovne obravnave problematike je bil eden od mojih ciljev pri tej disertaciji tudi pokazati, da za razvoj medicinskih naprav in izdelkov ni potreben nesramno velik proračun, saj je vse opisano in prikazano realizirano s stroški, ki znašajo nekaj sto evrov.
Vsebinski del disertacije zaključim s poglavjem o kliničnem preizkušanju. Predstavljen je praktični primer primerjave med dvema principoma merjenja krvnega tlaka. Pri uveljavljeni metodi se uporabljajo kabelske povezave, medtem ko se po novi metodi signali prenašajo brezžično. Znano primerjalno statistično metodo po Bland-Altmanu sem moral prilagoditi za primerjavo teh dveh metod. Da je prilagojena metoda tudi zanesljiva, pa sem dokazal z lastnim postopkom verifikacije.

Priloge

Citiraj to delo