Ogledi: 0 | Prenosi: 0
Feroelektrična trdna raztopina barijevega stroncijevega titanata BaxSr1-xTiO3 je primerna za uporabo v mikrovalovnih komponentah, na primer v frekvenčno prilagodljivih antenah. Curiejeva temperatura trdne raztopine je odvisna od razmerja med barijem in stroncijem. Sestave, ki so v paraelektrični fazi pri delovnih temperaturah, vendar še dovolj blizu temperature faznega prehoda, izkazujejo visoko dielektričnost, visoko napetostno prilagodljivost in hkrati tudi nizke dielektrične izgube v mikrovalovnem frekvenčnem območju. Pri tankih plasteh, pripravljenih iz raztopin, moramo upoštevati, da so njihove lastnosti: debelina, mikrostruktura (velikost in oblika zrn, poroznost), napetosti, itd., izrazito odvisne od pogojev priprave, in da močno vplivajo na funkcijski odziv.
Tanke plasti Ba0,5Sr0,5TiO3 (BST 50/50) z debelinami od 90 nm do 600 nm smo pripravili s ponavljanjem stopenj nanašanja tekočega prekurzorja na podlage polikristaliničnega aluminijevega oksida, sušenja, pirolize in hitrega segrevanja pri 900 °C (večstopenjsko segrevanje). Mikrostruktura plasti je gosta in sestavljena iz pretežno stebričastih zrn. Dielektrične lastnosti plasti, izmerjene pri sobni temperaturi v kHz in GHz območju, so nelinearno odvisne od debeline plasti. Dielektričnost plasti z debelinami od 90 nm do 170 nm naraste s 650 na 1250 pri 100 kHz, kar je povezano s povečanjem velikosti zrn s ~45 nm na ~80 nm. Plasti so pod veliko natezno napetostjo, ~350 MPa, ki se razvije med ohlajanjem s temperature segrevanja zaradi razlike v termičnih raztezkih plasti in podlage. V plasteh z debelinami med 170 nm in 240 nm dielektričnost doseže vrednosti med 1250 in 1350, kar je povezano z le majhno spremembo velikosti zrn s ~80 nm na ~90 nm. Hkrati se natezna napetost zmanjša na 198 MPa. Kljub temu, da se velikost zrn v tretji skupini plasti, z debelinami med 240 nm in 600 nm, bistveno ne spreminja, se dielektričnost izrazito zmanjša, za 600 nm debelo plast znaša le 770. Zmanjšanje dielektričnosti pri plasteh z največjimi debelinami pripisujemo prisotnosti razpok med zrni, ki nastanejo kot posledica sproščanja nateznih napetosti, kar lahko razložimo s pomočjo modela opečnatega zidu (angl: »brick-wall«).
V drugem delu disertacije smo se osredotočili na študij kristalizacije in razvoja mikrostrukture tankih plasti BST 50/50, pripravljenih z večstopenjskim segrevanjem pri temperaturah od 600 °C do 900 °C. Plasti, pripravljene iz sedmih nanosov, kristalizirajo v čisti perovskitni fazi po segrevanju pri ~640 °C. Mikrostrukturo sestavljajo enakoosna zrna; pri čemer je velikost zrn nekajkrat manjša od debeline posameznega nanosa. Mikrostruktura je značilna za plasti, pripravljene z večstopenjskim segrevanjem pri temperaturah do ~800 °C. Po večstopenjskem segrevanju pri dovolj visokih temperaturah (≥880 °C), ko velikost zrn preseže debelino posameznega nanosa, nastane pretežno stebričasta mikrostruktura. Razvoj takšne mikrostrukture poteka preko kristalizacije in rasti 10-20 nm velikih enakoosnih zrn v posameznem, ~40 nm debelem nanosu na že obstoječem stebričastem zrnu, ki predstavlja podlago za homoepitaksialno preraščanje.
barijev stroncijev titanat tanke plasti dielektriki kristalizacija mikrostrukturne plasti naprave barium strontium titanate dielectrics crystallization microstructure layers devices