REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Mikrostruktura in dielektrične lastnosti tankih plasti (Ba,Sr)TiO3, pripravljenih s sintezo v raztopini

Avtor(ji): Tanja Vrabelj (Avtor), Barbara Malič (Mentor)

Datum zagovora: 19.09.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15029

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Feroelektrična trdna raztopina barijevega stroncijevega titanata BaxSr1-xTiO3 je primerna za uporabo v mikrovalovnih komponentah, na primer v frekvenčno prilagodljivih antenah. Curiejeva temperatura trdne raztopine je odvisna od razmerja med barijem in stroncijem. Sestave, ki so v paraelektrični fazi pri delovnih temperaturah, vendar še dovolj blizu temperature faznega prehoda, izkazujejo visoko dielektričnost, visoko napetostno prilagodljivost in hkrati tudi nizke dielektrične izgube v mikrovalovnem frekvenčnem območju. Pri tankih plasteh, pripravljenih iz raztopin, moramo upoštevati, da so njihove lastnosti: debelina, mikrostruktura (velikost in oblika zrn, poroznost), napetosti, itd., izrazito odvisne od pogojev priprave, in da močno vplivajo na funkcijski odziv.
Tanke plasti Ba0,5Sr0,5TiO3 (BST 50/50) z debelinami od 90 nm do 600 nm smo pripravili s ponavljanjem stopenj nanašanja tekočega prekurzorja na podlage polikristaliničnega aluminijevega oksida, sušenja, pirolize in hitrega segrevanja pri 900 °C (večstopenjsko segrevanje). Mikrostruktura plasti je gosta in sestavljena iz pretežno stebričastih zrn. Dielektrične lastnosti plasti, izmerjene pri sobni temperaturi v kHz in GHz območju, so nelinearno odvisne od debeline plasti. Dielektričnost plasti z debelinami od 90 nm do 170 nm naraste s 650 na 1250 pri 100 kHz, kar je povezano s povečanjem velikosti zrn s ~45 nm na ~80 nm. Plasti so pod veliko natezno napetostjo, ~350 MPa, ki se razvije med ohlajanjem s temperature segrevanja zaradi razlike v termičnih raztezkih plasti in podlage. V plasteh z debelinami med 170 nm in 240 nm dielektričnost doseže vrednosti med 1250 in 1350, kar je povezano z le majhno spremembo velikosti zrn s ~80 nm na ~90 nm. Hkrati se natezna napetost zmanjša na 198 MPa. Kljub temu, da se velikost zrn v tretji skupini plasti, z debelinami med 240 nm in 600 nm, bistveno ne spreminja, se dielektričnost izrazito zmanjša, za 600 nm debelo plast znaša le 770. Zmanjšanje dielektričnosti pri plasteh z največjimi debelinami pripisujemo prisotnosti razpok med zrni, ki nastanejo kot posledica sproščanja nateznih napetosti, kar lahko razložimo s pomočjo modela opečnatega zidu (angl: »brick-wall«).
V drugem delu disertacije smo se osredotočili na študij kristalizacije in razvoja mikrostrukture tankih plasti BST 50/50, pripravljenih z večstopenjskim segrevanjem pri temperaturah od 600 °C do 900 °C. Plasti, pripravljene iz sedmih nanosov, kristalizirajo v čisti perovskitni fazi po segrevanju pri ~640 °C. Mikrostrukturo sestavljajo enakoosna zrna; pri čemer je velikost zrn nekajkrat manjša od debeline posameznega nanosa. Mikrostruktura je značilna za plasti, pripravljene z večstopenjskim segrevanjem pri temperaturah do ~800 °C. Po večstopenjskem segrevanju pri dovolj visokih temperaturah (≥880 °C), ko velikost zrn preseže debelino posameznega nanosa, nastane pretežno stebričasta mikrostruktura. Razvoj takšne mikrostrukture poteka preko kristalizacije in rasti 10-20 nm velikih enakoosnih zrn v posameznem, ~40 nm debelem nanosu na že obstoječem stebričastem zrnu, ki predstavlja podlago za homoepitaksialno preraščanje.

Priloge

Citiraj to delo