Ogledi: 4 | Prenosi: 0
Ob nedvomnih koristih, ki jih je v sisteme vodenja šaržnih procesov prinesel standard ISA-88 in na njem temelječa orodja, obstajajo v zvezi z njimi tudi nekatere težave, med katerimi se v disertaciji osredotočamo na naslednje tri. Prva je v recepturnem sistemu, ki je zaradi kompleksne abstrakcije receptov dokaj zahteven za operaterje. Druga je v nezadostnem obvladovanju kompleksnosti razvoja šaržnih postopkov zaradi preveč enostavnega modela obnašanja teh postopkov. Tretja težava, s katero se ukvarjamo, je prevelika stopnja podvajanja informacij v receptih in njihova prenizka ponovna uporaba. Vzrok te težave je v prenizkem nivoju abstrakcije objektnega modela opreme in postopkovnega vodenja.
V disertaciji izhajamo iz hipoteze, da je mogoče zasnovati nove modele programske opreme za šaržno vodenje, ki bodo olajšali delo operaterjem, poenostavili implementacijo postopkov vodenja ter zmanjšali podvajanje informacij v receptih in povečali njihovo ponovno uporabo.
V delu najprej podamo uvod v šaržne procese in programsko opremo za njihovo vodenje. Pojasnimo motivacijo za nastanek ter podamo pregled standarda ISA-88, predvsem njegovih treh modelov – procesnega modela, fizičnega modela in modela postopkovnega vodenja – ter predstavimo relacije med temi modeli. V nadaljevanju opišemo težave pri uporabi standarda ISA88, od katerih bomo tri, ki so po naši presoji najbolj pereče, poskusili rešiti v nadaljevanju dela.
V jedru dela se najprej ukvarjamo z abstrakcijo receptov. Začnemo z analizo obstoječe abstrakcije, kot jo določa standard ISA-88 in je implementirana v orodjih na osnovi standarda, ter izpostavimo težave pri njeni implementaciji in uporabi. Nato predstavimo naš predlog nove abstrakcije receptov, ki temelji na tabelarni predstavitvi. Novo abstrakcijo nekoliko bolj podrobno predstavimo, in sicer najprej način preslikave klasičnih receptov v tabelarni zapis, nato algoritem izvajanja tabelarnega recepta, omejitve tabelarne abstrakcije receptov v primerjavi s klasično abstrakcijo receptov ter na koncu mehanizme upravljanja toka izvajanja tabelarnih receptov, ki izhajajo iz same tabelarne strukture receptov.
Naslednje področje, ki ga v disertaciji obravnavamo, je model obnašanja elementarnih entitet postopkovnega vodenja. Najprej se posvetimo pregledu abstrakcij na osnovi avtomatov stanj. Nato analiziramo aktualni model obnašanja faz, kot ga opredeljuje standard ISA 88 in kot je implementiran in dokumentiran v prototipnem orodju za vodenje šaržnih procesov. Pri analizi ugotovimo pomanjkljivosti modela, in sicer tako v predstavitvi modela v standardu in v dokumentaciji orodja kot tudi v sami strukturi modela. V nadaljevanju predstavimo predlog novega modela obnašanja faz, ki omogoča odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti, ter nov model tudi opišemo. Na koncu podamo še ilustracijo modeliranja obnašanja faz z novim modelom na primeru iz realnega industrijskega projekta.
Zadnje področje, ki ga v disertaciji obravnavamo, je objektni model opreme in postopkovnega vodenja. Najprej ugotovimo, da model, ki ga določa standard ISA 88 in je implementiran v orodjih za recepturno vodenje šaržnih procesov, ni uspešen pri izogibanju podvajanja informacij v receptih in zagotavljanju visoke stopnje njihove ponovne uporabe. Potem predstavimo idejo, da je možna rešitev teh problemov v uvedbi bolj sofisticiranega objektnega modela, ki temelji na konceptu večkratnega dedovanja oziroma konkretno na prekrivajočih se razredih opreme. V nadaljevanju podamo podroben opis novega objektnega modela opreme in postopkovnega vodenja skupaj z njegovo implementacijo v lastnem, doma razvitem orodju za vodenje šaržnih procesov. Uporabo novega koncepta ilustriramo na primeru realnega industrijskega projekta vodenja procesa sinteze smol. Na koncu predstavimo še rezultat vrednotenja novega koncepta na omenjenem primeru, ki je pokazal, da nov pristop zagotavlja pomembno izboljšanje na področju izogibanja podvajanja informacij in povečanja stopnje ponovne uporabe receptov.
modelno usmerjeno programsko inženirstvo abstrakcija receptov modeli obnašanja faz objektni modeli postopkovno vodenje