REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Pojavnost, kroženje in učinki ostankov citostatikov v vodnem okolju

Avtor(ji): Marjeta Česen (Avtor), Ester Heath (Mentor), Tina Kosjek (Somentor)

Datum zagovora: 20.04.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15056

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Ciklofosfamid (CP) in ifosfamid (IF) sodita med najstarejše zdravilne učinkovine za zdravljenje raka, ki ju še vedno pogosto uporabljamo. Administracija tovrstnih zdravilnih učinkovin povzroča stranske učinke, kot so neselektivna citotoksičnost, genotoksičnost, mutagenost in teratogenost. Zaradi naraščajoče obolevnosti za rakom se veča tudi poraba zdravil za zdravljenje raka, ki se izločajo iz telesa z urinom in blatom v nespremenjeni obliki ali kot metaboliti ter tako vstopajo v okolje preko izpustov v kanalizacijsko omrežje. V literaturi najdemo številne raziskave o pojavnosti in učinkih ostankov zdravilnih učinkovin v okolju, bistveno manj pa je podatkov o ostankih zdravil z delovanjem na novotvorbe. Literaturni podatki kažejo, da se koncentracije CP in IF, določene v bolnišničnih odpadnih vodah, vtokih in iztokih iz čistilnih naprav ter celo v površinskih vodah, gibljejo v območju ng L-1 do µg L-1, medtem ko pojavnost potencialno aktivnih metabolitov oziroma transformacijskih produktov (TPjev) še ni ovrednotena. Za zmanjšanje prisotnosti ostankov CP in IF v odpadnih in posledično tako v površinskih kot pitnih vodah sta nujna razvoj in optimizacija bioloških in abiotskih postopkov čiščenja, pri čemer je pomembno poznavanje mehanizma transformacij tovrstnih spojin. Transformacijski produkti so namreč lahko za vodne ekosisteme bolj strupeni kot izhodne spojine. Tovrstne učinke na vodne organizme ocenjujemo s strupenostnimi testi, ki vključujejo organizme na različnih trofičnih nivojih, npr. na bakterijah, algah, rastlinah ali ribah. Objavljenih je le nekaj raziskav, ki ocenjujejo strupenost starševskih spojin, medtem ko strupenost kompleksnih mešanic teh spojin z njihovimi metaboliti/TPji še ni raziskana.
V prvem delu doktorske disertacije sem preverjala, ali so CP in IF ter njuni metaboliti in TPji keto-ciklofosfamid (keto-CP), N-dekloroetil-ciklofosfamid oziroma 3-dekloroetil-ifosfamid (N-decl-CP) in karboksi-ciklofosfamid (carboxy-CP) prisotni v vzorcih slovenskih voda. V ta namen sem optimizirala analizno metodo za določanje CP in IF v različnih vodnih matricah. Poleg tega sem razvila tudi analizno metodo za določanje keto-CP, N-decl-CP in carboxy-CP v odpadnih vodah. Ciklofosfamid, IF in keto-CP sem ekstrahirala na trdnem nosilcu z Oasis HLBTM kartušami (kopolimer N-vinilpirolidona in divinilbenzena), za N-decl-CP in carboxy-CP pa sem uporabila Isolute ENV+TM kartuše (kopolimer hidroksiliranega polistirena in divinilbenzena). Predhodno derivatizirane vzorce sem analizirala s plinskim kromatografom z masno selektivnim detektorjem (GC-MSD). Za derivatizacijo CP in IF sem uporabila trifluoroacetanhidrid, za metabolite/TPje pa N-(terc-butildimethilsilil)-N-methiltrifluoroacetamidom z 1 % terc-butildimethilklorosilanom. Razvitim metodam sem določila izkoristke ekstrakcije, linearnost, ponovljivost instrumenta in celotne analizne metode, točnost ter meje detekcije (LOD) in kvantifikacije (LOQ). Izkoristki ekstrakcije ter LOD vrednosti so znašali 99 %, 93 %, 58 %, 87 % in 103 % ter 2,3 ng L-1, 4,8 ng L-1, 23 ng L-1, 13,1 ng L-1 in 2,0 ng L-1 za CP, IF, carboxy-CP, keto-CP ter N-decl-CP. Za potrditev zanesljivosti analizne metode za določanje starševskih spojin sem sodelovala v medlaboratorijski primerjalni analizi, v katero so bili vključeni laboratoriji iz Evrope in Azije, ki so določali CP (7 laboratorijev) in IF (6 laboratorijev) v različnih vodnih matricah. Najmanjše razlike med koncentracijami CP in IF, ki so bile dodane v vsak vzorec, ter izmerjenimi vrednostmi so bile zaznane v matrici površinske vode.
Z optimiziranimi metodami sem analizirala vzorce odpadnih vod iz slovenskih bolnišnic in pripadajočih čistilnih naprav. Ciklofosfamid sem določila v dveh bolnišničnih odpadnih vodah (14 ng L-1 – 22.000 ng L-1), v enem vtoku (19 ng L-1 – 27 ng L-1) in enem iztoku iz čistilne naprave (17 ng L-1), medtem ko sem IF določila le v eni bolnišnični odpadni vodi (48 – 6.800 ng L-1). Koncentracije metabolitov/TPjev, ki sem jih določila v odpadni vodi ene bolnišnice, so bile 213 ng L-1 – 13.202 ng L-1 (carboxy-CP), 60 ng L-1 – 2.099 ng L-1 (N-decl-CP) in < LOD – 178 ng L-1 (keto-CP). V vzorcih vtoka in iztoka iz čistilne naprave pa so bile vrednosti < LOD.
Ocenila sem tudi učinkovitost odstranjevanja preučevanih starševskih spojin z različnimi postopki čiščenja odpadnih vod. Poleg naprednega biološkega čiščenja s pritrjeno biomaso na MutagTM nosilcih sem preučevala tudi različne abiotske postopke čiščenja (UV obsevanje, ozonacija, hidrodinamska kavitacija (HC) ter kombinacije navedenih postopkov z vodikovim peroksidom (H2O2), t. i. napredni oksidacijski postopki (Advanced Oxidation Processes, AOP)). Učinkovitost odstranitve v laboratorijskih pretočnih bioreaktorjih je bila 42 % za CP in 18 % za IF. Hidrodinamska kavitacija je bila najmanj učinkovita (< 14 % za obe spojini), najvišji delež odstranitve pa sem dosegla s postopkom UV/O3/H2O2 pri 5 g L-1 (CP = 99 %; IF = 94 %). Z zaporedno vezanim naprednim biološkim in izbranim AOP postopkom čiščenja (UV/O3/H2O2) sem uspešno odstranila več kot 99 % obeh spojin.
Mehanizem tvorbe TPjev iz CP ter IF sem preučevala med izbranima postopkoma čiščenja (UV ter UV/H2O2) v Milli-Q vodi s tekočinsko kromatografijo z visokoločljivo masno spektrometrijo (LC-HRMS). Določila sem štiri TPje, ki so se tvorili iz CP (N-decl-CP, keto-CP, CP-TP138a in CP-138b) in štiri TPje iz IF (N-dekloroetil-ifosfamid, keto-ifosfamid, imino-ifosfamid in IF-TP138) med UV obsevanjem. Poleg navedenih se je med potekom UV/H2O2 eksperimenta tvoril še en TP iz CP, in sicer imino-fosfamid. Med naštetimi TPji sem prva identificirala tri TPje (imino-ifosfamid, CP-TP138a in IF-TP138) ter predlagala potek nastanka TPjev iz IF tekom preučevanih postopkov čiščenja.
V zadnjem delu doktorske naloge sem preučevala strupenost preiskovanih spojin z ekotoksikološkimi testi na dveh organizmih (fitoplankton) in genotoksičnost z SOS/umuC testom na bakteriji Salmonella typhimurium. Rezultati so pokazali, da starševski spojini v koncentracijah do 320 mg L-1 ne zavirata rasti alge Pseudokirchneriella subcapitata in cianobakterije Synecococcus leopoliensis. Oceno strupenosti metabolitov/TPjev in njihove mešanice (starševski spojini z metaboliti/TPji) sem preučevala na S. leopoliensis. Statistično značilno inhibicijo rasti sem opazila le pri carboxy-CP z vrednostjo EC50 = 17,1 mg L-1. Teoretično napovedano strupenost mešanice z uporabo modela »seštevka koncentracij« (CA model) sem primerjala z eksperimentalno določeno strupenostjo. Strupenost, napovedana po matematičnem CA modelu (EC50 = 21,1 mg L-1) je bila nižja od eksperimentalno določene (EC50 = 11,5 mg L-1). Ti rezultati nakazujejo potencirajoči učinek preiskovane mešanice. S testom SOS/umuC sem dokazala genotoksično aktivnost spojin CP in carboxy-CP ter mešanice v prisotnosti metabolne aktivacije z S9, carboxy-CP pa je bil genotoksičen tudi v odsotnosti S9. Uspešnost odstranitve CP in IF pri eksperimentu z 48-urnim UV obsevanjem vodnih vzorcev je bila 69 % za CP in 63 % za IF, pri čemer obsevana mešanica ni zavirala rasti alge S. leopoliensis.
V okviru doktorske disertacije sem preučevala pojavnost, usodo in učinke CP, IF ter njunih metabolitov/TPjev N-decl-CP, keto-CP in carboxy-CP v vodnem okolju. Pojavnost preiskovanih spojin in uspešnost odstranitve CP in IF z naprednim biološkim postopkom čiščenja ter HC sem preučevala prva v svetovnem merilu. S sekvenčnim eksperimentom, kjer je biološkemu čiščenju sledil AOP (UV/O3/H2O2), sem dosegla > 99 % odstranitev CP in IF. Poleg tega sem potrdila tvorbo treh novih TPjev tekom UV in UV/H2O2 postopkov čiščenja. Dokazala sem tudi, da so metaboliti/TPji lahko bolj strupeni kot starševske spojine ter da preučevana mešanica izraža potencirajoči učinek.

Priloge

Citiraj to delo