Ogledi: 6 | Prenosi: 0
Doktorsko delo obravnava neravnovesne fazne prehode v kupratnih superprevodnikih.
Tipicni karakteristični čas urejanja elektronov je nekaj femtosekund, zato za
opazovanje pojavov uporabljamo femtosekundno optično spektroskopijo. Večino rezultatov
smo pridobili z uporabo nove trisunkovne tehnike, namenjene preučevanju
neravnovesnih prehodov. Pri eksperimentu s prvim močnim sunkom uničimo urejeno
stanje in z drugim šibko vzbudimo nastajajoče stanje. Tretji sunek, ki ga zajamemo,
meri spremembo optičnih konstant.
V doktorskem delu raziskujemo dve urejeni stanji v kupratih - stanje psevdoreže
in superprevodno stanje. Predstavimo sistematične meritve uničenja stanja psevdoreže
in superprevodnega stanja. V glavnem delu doktorata obravnavamo raziskave
pojavov obeh stanj ter numerično modeliranje z neravnovesno teorijo Ginzburg-
Landaua (NTGL). Še posebej izpostavimo neravnovesno naravo prehoda. Prehod
torej ni določen kot evolucija ravnovesnega parametra reda, ki je definiran s časovno
odvisnim potencialom (kvazi-ravnovesje), temveč z evolucijo parametra reda v nastalem
potencialu. Ugotovili smo, da so fluktuacije izredno pomembne, saj služijo
kot izvor rasti parametra reda. Pokazali smo možnost opisa prehoda z NTGL.
Predstavljamo tudi prvo eksperimentalno ločitev odziva superprevodnih fluktuacij
nad kritično temperaturo v pump-probe eksperimentih. Primerjava z objavljenimi
THz podatki pokaže, da imata relaksacija amplitude in faze različno kritično
vedenje, kar je dokaz za obstoj različnih mikroskopskih mehanizmov relaksacije.
Trisunkovne meritve v stanju psevdoreže so pokazale kratek korelacijski doseg
dinamičnega stanja in individualne značilnosti relaksacije kvazidelcev. Energija,
potrebna za netermalno uničenje psevdoreže, je linearno odvisna od širine reže. To
pojasnimo z upoštevanjem generacije fononov z energijo, manjšo od psevdoreže.