REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Določanje koncentracije in velikosti kovinskih nanodelcev v okoljskih in bioloških vzorcih

Avtor(ji): Janja Vidmar (Avtor), Radmila Milačič Ščančar (Mentor), Janez Ščančar (Somentor)

Datum zagovora: 24.05.2017

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-14999

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Nanodelci (NDs), definirani kot naravna, naključna ali proizvedena snov, ki vsebuje delce, kjer ima najmanj 50 % delcev glede na njihovo številčno velikostno porazdelitev eno ali več zunanjih dimenzij med 1 in 100 nm, se vse pogosteje uporabljajo v različnih medicinskih in industrijskih aplikacijah, zaradi česar se sproščajo v okolje ali pridejo v stik z živimi organizmi. Zaradi svojih specifičnih lastnosti, kot sta majhnost in velika reaktivnost, NDs predstavljajo novo potencialno onesnažilo, saj lahko vstopijo v žive organizme in se tam kopičijo. Raziskav na področju pojavnosti, usode in potencialne strupenosti NDs v okoljskih in bioloških sistemih je malo, saj zanje primanjkuje občutljivih, zanesljivih in selektivnih analiznih metod. Nov pristop, ki ima velik potencial pri detekciji in karakterizaciji
kovinskih NDs v kompleksnih matricah z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno
plazmo, je tehnika » single particle « (SP ICP MS). Ta metoda omogoča sočasno merjenje elementa v ionski obliki ter obliki nanodelcev, določanje velikostne porazdelitve na osnovi števila delcev in masne oziroma številčne koncentracije (meja zaznave je na
konce ntracijskem nivoju nekaj ng/L).
V predstavljenem doktorskem delu smo metodo SP-ICP-MS optimizirali in uporabili za določitev velikostne porazdelitve in masne koncentracije nanodelcev titanovega dioksida (TiO2NDs) ter za določitev koncentracije topnega titana v vzorcu rečne vode . Za zagotavljanje stabilnosti disperzije TiO2NDs v času analiznega postopka smo uporabili ultrazvok ali ultrazvok v kombinaciji z različnimi disperzijskimi sredstvi. Rezultati so pokazali, da imajo lastnosti matrice, kot so prisotnost naravne organske snovi ali ionske moči, velik vpliv na učinkovitost disperzije in stabilnost TiO2NDs.
Optimizirano metodo SP-ICP-MS smo uporabili tudi za določitev velikostne porazdelitve in koncentracije nanodelcev ničvalentnega železa (nZVI), kar nam je omogočilo sledenje obnašanju nZVI v odpadni vodi po njihovi uporabi v nanoremediaciji. Proučevali smo vpliv različnih koncentracij dodanega železa in vodne matrice na usedanje nZVI, njihove interakcije s Cd2+ in učinkovitost odstranjevanja Cd2+ iz odpadne vode. Rezultati so pokazali, da je nanoremediacija z uporabo najmanj 0,25 g/L nZVI učinkovita za odstranitev Cd iz odpadnih vod, nanodelci, ki se hitro usedejo, pa ne predstavljajo nevarnosti za okolje.
Metodo SP-ICP-MS smo uporabili tudi za proučevanje prenosa in akumulacije srebrovih nanodelcev (AgNDs) z različnimi površinskimi lastnostmi v človeški placenti. Ker so AgNDs delno topni, je bil eden od ciljev raziskave preučiti morebitno obarjanje srebra in ugotoviti razlike med prenosom in akumulacijo ionskega srebra ter srebra v obliki nanodelcev. Rezultati kažejo, da so lahko AgNDs, ki smo jih pomerili na otrokovi strani placente, posledica raztapljanja AgNDs na materni strani placente, prenosa srebrovih ionov čez placento in njihovega obarjanja. Za določitev koncentracije in velikosti AgNDs v tkivu placente s pomočjo SP-ICP-MS smo uporabili in primerjali dve različni metodi za ekstrakcijo AgNDs iz tkiva. Pokazali smo, da je metoda encimske obdelave tkiva, ki ji sledi analiza s SP-ICP-MS, učinkovita za kvantitativno določitev masne koncentracije ter velikostne porazdelitve AgNDs v človeški placenti.

Priloge

Citiraj to delo