Ogledi: 4 | Prenosi: 0
Emisije premogovnih plinov v premogovnikih povzročajo nevarne pogoje za delo, saj so izbruhi premoga in plina odgovorni za številne rudarske nesreče s poškodbami ali tudi s smrtjo. Velike količine emisij premogovnih plinov lahko povzročajo tudi ekonomske izgube, saj se zaradi večkratnih zaustavitev proizvodnje in povečanega stroška prezračevanja jamskih prostorov stroški proizvodnje večajo. Rudarjenje v Premogovniku Velenje je poleg globine premogovnega sloja (do 500 m) oteženo tudi zaradi velikih količin emisij premogovnih plinov. Velenjski lignitni sloj je zelo heterogen in je sestavljen iz različnih sistemov poroznosti in različnih prelomov, ki delujejo kot plinski rezervoar, ter predstavlja vedno prisotno nevarnost za izbruhe plina in premoga. Izbruhi plina lahko nastanejo ob napredovanju izgradnje rudarskih prog preko lokacije z visoko vsebnostjo premogovnega plina, ki je shranjen v premogu pod visokim pritiskom.
Metode razplinjevanja premogovnega plina so eno izmed učinkovitih orodij za zmanjšanje emisij premogovnih plinov. Na svetu obstaja veliko različnih metod razplinjevanj, ki so prilagojene posameznim razmeram, in sicer razplinjevanje pred odkopne plošče pred odkopavanjem, razplinjevanje po odkopavanju z razplinjevanjem zarušenega dela odkopne plošče. V Premogovniku Velenje pa premogovni plin v splošnem sestavljata pretežno CO2 in CH4 v razmerju 2:1.Z namenom zmanjšati emisije na odkopu se je v letu 2013 izvedel prvi testni poskus razplinjevanja odkopne plošče.
V prvem delu raziskovalnega dela je bil podroben poudarek na poznavanju geomehanskih lastnosti lignita in geokemičnih lastnosti premogovnega plina. Te meritve so bile meritve sestave premogovnih plinov, meritve tlaka premogovnega plina v vrtinah ter analize izotopske sestave premogovnega plina. Najvišje vrednosti tlaka plina (do 2.5 MPa) so bile izmerjene na prvih odkopnih ploščah, odkopane pod svežo krovnino. Meritve izotopske sestave ogljika v metanu in v CO2 so pokazale, da je metan nastal kot rezultat acetatne fermentacije ter redukcije CO2 (13CCH4 from -70.4 to -50.0 ‰), kar je bilo potrjeno z rezultati α13CCO2-CH4 frakcionacije. Visoke vrednosti δ13CCH nakazujejo tudi na termogen izvor plina (13CCH4 values from -50.0 to -18.8 ‰), ki bi potencialno lahko migriral skozi sloje iz globjih magmatskih plasti. Rezultati δ2HCH4 v odvzetih vzorcih varirajo med -358.5 to -291.4 ‰. V doktorskem delu so predstavljene različne litotipne skupine lignita, ki predstavljajo lignit z različnimi geomehanskimi in geokemičnimi lastnostmi, ki zelo vplivajo na zmogljivost adsorpcije plina, na trdnostne lastnosti in na sposobnosti pretoka premogovnega plina.
Poleg in-situ meritev se je izvajala tudi aktivna seizmična tomografija, ki je bila izvedena na dveh 100 m dolgih odsekih na dveh odkopnih ploščah K.-50/C in K.-130/B. Rezultatio so pokazali močno zmanjšanje hitrosti P valov na odkopni plošči K.-130/B do 600 m/s v času, ko se odkop približuje opazovani lokaciji. Medtem ko se P valovi na odkopni plošči K.-50/C zmanjšali za do 250 m/s. Opažen je bil porast histrosti S valov do 400 m/s v času napredovanja odkopnega čela proti opazovalni lokaciji. Analizirani rezultati so zelo uporabne informacije za postavitev numeričnega modela.
Raziskovalno delo je bilo osredotočeno na numerično modeliranje pretoka premogovnega plina okoli razplinjevalne vrtine z namenom simulirati razplinjevanje in
pretokov premogovnih plinov v lignitnem sloju. V literaturi ni bilo objavljenih veliko rezultatov razplinjevanj v debelih lignitnih slojih, zato se je pokazala potreba po razumevanju mehanizma migracij premogovnih plinov, kar je bil glavni vzrok za to raziskovalno delo.
Uporabljeni sta bili najnovejši dosegljivi programski opremi za numerično modeliranje, s katerima sta bila sestavljena geomehanski in plinski model, ki posnemata obnašanje premoga pri odkopavanju ter obnašanje premogovnega plina pri odkopavanju ter razplinjevanju. Geomehanski numerični modeli so bili izvedeni s programsko opremo FLAC3D za različne litotipne skupine: 100 % ksilita, 100 % drobnega detrita in 50 % ksilita in 50 % drobnega detrita. Maksimalne vertikalne napetosti so bile odvisne od litotipne sestave in so bile najvišje dosežene v detritu (23 MPa) v primeru horizontalnega odkopavanja na razdalji od odkopa 6.7 m (v ksilitu 7.9 m in v mešani zgradi 6.8 m). V primeru nadkopnega pridobivanja so se maksimalne vertikalne napetosti razvile na oddaljenosti od odkopa 22 m. Vrednosti vertikalnih napetosti pa so dosegle 24 MPa v detritu, 26 MPa v ksilitu in 30 MPa v mešani strukturi. Numerično modeliranje pretokov premogovnih plinov je bilo opravljeno z uporabo TREACT različice programske opreme TOUGH2 z ECO2N skupino. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejšo razplinjevanje možno na oddaljenosti od odkopa med 40 m in 20 m v vseh litotipnih skupinah. S približevanjem odkopa proti razplinjevalni vrtini (manj kot 20 m), se tlak plina zniža na skoraj atmosferski tlak, vendar pretok plina je še vedno vzpostavljen. Ko pa se odkop približa na manj kot 5 m, razplinjevanje ni več mogoče, zaradi previsokih vsebnosti kisika v plinski mešanici.
Geomehanski numerični model in numerični model pretoka plina skupaj prikazujejo prepleten odnos med napetostmi, prepustnostjo in posledično migracijo premogovnih plinov skozi premog. Rezultati lahko pomagajo v prihodnosti pri dimenzioniranju razplinjevalnega sistema v Premogovniku Velenje ter tudi v drugih debelih in strmih slojih premoga v premogovnikih po svetu.
lignit premogovni plin razplinjevanje simulacija numerično modeliranje