REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Glukozamin (GlcN) je naravni derivat glukoze, ki se uporablja kot prehransko dopolnilo, največkrat za zmanjševanje bolečine pri osteoartritisu. Mehanizem delovanja GlcN na izboljšanje klinične slike pri osteoartritisu še vedno ni dokazan, prav tako pa še niso raziskani mehanizmi delovanje GlcN na druge celične vrste. V tej doktorski nalogi smo raziskovali učinek GlcN na celice naravne ubijalke (NK celice), imunske celice, ki so prva obramba telesa proti rakastim in z virusi okuženim celicam. Pokazali smo, da GlcN zniža citotoksičnost NK celic in da je ta inhibicija reverzibilna ter odvisna od koncentracije. GlcN doseže znižanje citotoksičnosti s spremembo razporeditve katepsina C in hkrati zmanjša njegovo aktivnost v celici, ki pa je posledica izločanja katepsina C iz celice. Podobno spremembo v lokalizaciji smo opazili tudi pri katepsinu E. V nadaljevanju smo pokazali, da katepsin C in katepsin E nista kolokalizirana in da se katepsin E ne nahaja v citotoksičnih granulah, tako kot katepsin C. Glavni vzrok za znižanje citotoksičnosti NK celic pa ni v spremembi lokalizacije samih katepsinov, pač pa v spremembi razporeditve citotoksičnih granul. GlcN namreč prepreči polarizacijo NK celic tako, da vpliva na signalne poti, ki kontrolirajo premikanje granul. Pokazali smo, da GlcN podaljša fosforilacijo ERK kinaze in s tem sproži njen premik v jedro, kjer kinaza deluje na druge substrate kot v citosolu. Vzrok za podaljšano fosforilacijo ERK kinaze je v znižani fosforilaciji transkripcijskega faktorja FOXO1, ki je regulator ERK kinaze. GlcN, poleg znižane fosforilacije FOXO1, zviša nivo njegove O-glikozilacije. Podoben vpliv ima GlcN tudi navzdol v signalni poti ERK kinaze, in sicer na paksilin. Paksilin je adapterski protein, ki je direktni substrat ERK kinaze in kontrolira premih granul. GlcN zniža fosforilacijo paksilina in zviša njegovo O-glikozilacijo, kar vpliva na polarizacijo granul. Dodatno smo pokazali, da TNFα, citokin, ki ga sproščajo NK celice, ne vpliva na njihovo citotoksičnost. Prav tako ne vpliva na viabilnost NK celic niti na viabilnost tarčnih K562 in U937 celic. TNFα je vplival na viabilnost U937 celic le ob dodatku CHX. Pri skupnem delovanju TNFα in CHX povzročita apoptozo U937 celic, med katero pride do poškodb lizosomov ter izpusta njihove vsebine in postopne razgradnje endogenega inhibitorja cisteinskih katepsinov stefina B. Naši rezultati kažejo, da GlcN vpliva na aktivacijo signalne poti NK celic in s tem na imunosupresijo NK celic, ter da TNFα nima povratnega učinka na citotoksičnost NK celic.