REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Selektivno plazemsko jedkanje kompozitov s polimerno matriko za izboljšanje njihovih površinskih lastnosti

Avtor(ji): Harinarayanan Puliyalil (Avtor), Uroš Cvelbar (Mentor), Miran Mozetič (Somentor)

Datum zagovora: 16.09.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15030

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Doktorska disertacija obravnava problem selektivnega plazemskega jedkanja polifenolnih kompozitov s steklenimi polnili za izboljšanje njihovih površinskih lastnosti. V primerjavi s komplementarnimi ali konkurenčnimi tehnikami jedkanja je plazemsko jedkanje hiter in kontroliran postopek, ki ne vpliva na notranje lastnosti materiala. S spreminjanjem sestave plina, ki ga dovajamo v razelektritev, pa lahko uspešno kontroliramo proces jedkanja in končno kemijo površine.
V začetnem delu smo za raziskave izbrali spreminjanje površinskih lastnosti kompozitov s plazemsko razelektritvijo v plinu CF₄. Izpostava kompozita nastalim plazemskim F in CFₓ reaktivnim vrstam omogoči nastanek različnih ogljikovo-fluorovih vezi na površini, ki znižajo njeno omočljivost in omogočijo nastanek hidrofobnega stanja. Vzporedno s plazemsko obdelavo naraste tudi hrapavost površine, kar je posledica odstranjevanja polimera in posledičnega razkritja polnil na površini. Študije staranja površine so pokazale, da je hidrofobnost površine posledica vezavnih stanj ogljika in ne toliko sprememb v hrapavosti. Ti mehanizmi so bili dokazani tudi z meritvami dinamičnega kontaktnega kota kapljic. V delu smo se dotaknili tudi povezave med površinsko temperaturo vzorcev med obdelavo in zmanjšanjem hidrofobnega stanja površine.
S plazemsko obdelavo površine v kisiku ali njegovi mešanici smo uspešno selektivno odstranili tudi polimer s površine polifenolnega kompozita in s tem izboljšali njegove električno izolacijske lastnosti. To smo dosegli z obdelavo v nizkotlačni plazmi O₂ in mešanici O₂/Ar. Pri tem smo optimizirali tudi proces jedkanja s pomočjo plazemske diagnostike. Ugotovili smo, da je hitrost jedkanja večinoma povezana z gostoto toka nevtralnih atomov O na površino. Ta se v plazemskem sistemu poveča, ko kisiku dodamo argon in s tem povečamo disociacijo O₂. Plazemska diagnostika nam je omogočila tudi razumevanje vloge drugih plazemskih vrst v procesu jedkanja. Rezultat površinske odstranitve polimera je povečanje izolacijskih lastnosti površine do te mere, da zadovoljujejo zahtevanim varnostnim predpisom. Te zahteve dosežemo že po nekaj minutah obdelave s plazmo. Razvita tehnologija odstranjevanja polimera pa izenači uporabo bolj cenovno neugodnih polnil pri izdelavi kompozita za doseganje istih standardov.
Eksperimentalno delo v tej doktorski disertaciji je zaokroženo s primerjavo selektivnega odstranjevanja polimera s površine polifenolnih kompozitov in hitrosti jedkanja v plazmah, ki jih generiramo iz različnih komercialnih plinov. Največje hitrosti jedkanja so izmerjene v plazmi O₂ v primerjavi z N₂, H₂ in NH₃, predvsem zaradi večje verjetnosti za interakcijo atomarnih vrst O s polimerno plastjo, ki vsebuje ogljik. S kombinacijo spektroskopskih metod in površinskih analiz pa smo razkrili tudi različne interakcije med plazmo in površino, ki omogočajo vpogled v temeljno razumevanje površinskih procesov, povezanih s selektivnim jedkanjem.

Priloge

Citiraj to delo