REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Onesnaženost zraka v urbanih okoljih, pri čemer so trdni delci (PM) opredeljeni kot eno
izmed najbolj problematičnih primarnih onesnažil, zaznamuje velika prostorska in
časovna spremenljivost. Tudi pri sorazmerno nizkih koncentracijah predstavljajo povišane
koncentracije PM resno tveganje za zdravje in okolje zaradi visoke potencialne
strupenosti na enoto mase, sposobnosti prodora globoko v pljučna tkiva ter dolgega
zadrževanja v atmosferi. Velikost, kemijska sest ava, higroskopnost in optične lastnosti
močno vplivajo na njihovo strupenost, atmosfersko razporeditev ter obnašanje v
človeškem dihalnem sistemu, pri čemer so ti učinki še posebej izraziti pri (ultra)finih
delcih. Celovito razumevanje velikostno frakcioni ranih PM, zlasti (ultra)finih delcev, je
ključno za zmanjšanje tveganj in izboljšanje zakonskih okvirov za nadzor onesnaženosti
zraka, vendar pa so razpoložljivi podatki še vedno omejeni. Integracija gravimetričnih
metod vzorčenja PM po velikostnih frakcij ah z nizkocenovnimi mobilnimi senzorji (LCS)
lahko nadgradi državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka, odpravi vrzeli razpršenih
statičnih merilnih postaj in omogoči celovitejši vpogled v dinamično izpostavljenost
potnikov, s posledično izboljšano varno stjo najbolj ranljivih skupin v prometu, kot so
kolesarji in pešci. Za reševanje tega izziva je bil razvit cenovno dostopen prenosni
vzorčevalnik, sestavljen iz kaskadnega sistema filtrov za lovljenje PM (PM 10 , PM 2,5 , PM 0,1
in PM <0,1 ) skupaj z optimizirani mi in validiranimi analitskimi tehnikami za določanje
koncentracij elementov (pol)kovin in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO).
Uporabnost vzorčevalnika je bila uspešno dokazana v sistematični enoletni nacionalni
študiji, izvedeni na petih sloven skih mikrolokacijah, namenjenih pešcem in kolesarjem
(Dobrova, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Piran), ki so se razlikovale po velikosti,
številu prebivalcev in gostoti prometa. Vzporedno sta bili v Ljubljani in Mariboru
izvedeni tudi dve pobudi občansk e znanosti, ki sta vključevali LCS, nameščene na krmila
koles. Zanesljivost podatkov in delovanje LCS sta bila predhodno ocenjena z
laboratorijskimi in terenskimi preizkusi. Glavni cilji raziskave so bili: i) oceniti sezonsko
in prostorsko razporeditev one snažil, vezanih na PM, ii) identificirati potencialne vire v
okolju, iii) oceniti potencialna tveganja za zdravje in okolje, ter iv) poudariti pomen
individualnih vedenjskih vzorcev pri zmanjševanju urbanega onesnaženja zraka