Ogledi: 2 | Prenosi: 0
Lizosomski cisteinski katepsini so proteolitski encimi, ki sodelujejo v vrsti bioloških
procesov, kot so endosomska proteinska razgradnja, antigensko procesiranje in
remodeliranje kostnega tkiva. Poleg njihovih vlog pri normalnih fizioloških procesih so
katepsini vključeni še v vrsto patoloških procesov, kot so rak, artritis in osteoporoza. V
teh procesih cisteinski katepsini izvajajo omejeno in neomejeno razgradnjo proteinov.
Trenutni izziv pri razumevanju fizioloških vlog katepsinov je pridobiti vpogled v
interakcije med njihovimi naravnimi proteinskimi substrati in njihovo izbiro. Ker je izbira
substratov manj znana za endopeptidaze, smo najprej poskusili pridobiti vpogled v
vezavo substrata katepsinov V in L. S pristopi strukturne analize smo poskusili osvetliti
podatke razgradnje naravnih vzorcev s proteomskimi pristopi. To delo opisuje, na kakšen
način smo vzpostavili eksperimentalno platformo za študij interakcij med cisteinskimi
katepsini in njihovimi naravnimi substrati. Pri tem smo uporabili predvidoma neaktivne
katepsine in nabor peptidov. Do sedaj nam je uspelo izraziti, kristalizirati in določiti
strukture predvidoma katalitsko neaktivnih katepsinov L in V (C25S mutacijo) kot
modelov za vezavo peptidov v aktivno mesto.
Strukture kompleksov katepsina V C25S s peptidi in katepsina L C25S v kristalu
kažejo peptidne preostanke vezane vzdolž aktivnega mesta od mest S3 do S4'. Ti
kompleksi potrjujejo zdaj tudi s strukturno analizo, da se v aktivno mesto papainu
podobnih encimov zares veže sedem aminokislinskih preostankov - kot sta v svojem
pionirskem delu pokazala Schechter in Berger leta 1968. To informacijo smo pridobili iz
struktur več različnih kompleksov peptidov, vezanih v aktivno mesto katepsina V.
Peptidi so bili pripravljeni na osnovi analize proteomskih podatkov razgradnje celičnega
lizata. Strukture so pokazale, da se peptidi vežejo v vezavna mesta s črtico ali pa v mesta
brez črtice, ne pa v obe. Strukture so povečale obseg vpogleda v vezavo peptidov, in sicer
v vezavna mesta S3' in S4'. Nadaljnji preostanki substratnega modela niso več v stiku z
molekulo encima. Kompleksi katepsina V C25S mutant, ki so vezali peptide v vezavna
mesta S3, S2 in S1, so nakazali obstoj nizke encimatske aktivnosti katepsinov. Dokončni
dokaz za preostalo katalitsko aktivnost pa smo pridobili s strukturo katepsina L C25S, v
kateri so se molekule katepsina L med dvotedenskim kristalizacijskim postopkom
razcepile. Struktura v kristalu je ujela kompleks med encimatsko aktivno molekulo
katepsina L in drugo molekulo, v kateri katepsin L igra vlogo substrata med dejanjem
samim, takoj po cepitvi in pred separacijo obeh molekul. Ta analiza je pokazala, da je
katalitska aktivnost cisteinskih mutant zgolj zmanjšana do nivoja, ko je s fluorogenimi
substrati ne moremo več zaznati. Kadar pa je na voljo dovolj časa, sklepamo, da bodo
mutante C25S in C25A lahko hidrolizirale peptidne vezi in da so zato tudi v kompleksu
katepsina C25A, ki so ga objavili Adams-Cioaba in sod. (2011), prisotni samo preostanki
v substratnih mestih brez črtice.
Poleg tega smo rešili več struktur katepsina K v kompleksu z nitrilnimi inhibitorji in
tako razkrili specifične interakcije na S vezavnih mestih katepsina K.