REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Vodna telesa, bodisi na ali pod zemeljskim površjem, so zaradi njihove medsebojne povezanosti
pod konstantnim medsebojnim vplivom. Prav zato, je razumevanje celotnega
vodnega kroga kot enoten sistem, neizogibno za uspešno spopadanje z okolijskimi problemi,
ki pestijo svet. Predvsem tistimi, ki se navezujejo na pomanjkanje vode ali njeno
onesnaženje. Razumevanje procesov, od katerih je odvisna interakcija med površinsko in
podzemno vodo, je prav tako pomembno za uspešno uveljavljanje evropske vodne politike,
sprejete z Okvirno vodno direktivo, katere namen je uvajanje sanacijskih ukrepov v
primeru poslabšanja kolicinskega stanja vodnih teles.
Eden iz med ciljev te doktorske disertacije je bil preucevanje trendov hranil v recni in
podzemni vodi v aluvialnem vodonosniku, tako kot tudi drugih v vodi skritih sporocil, z
namenom, da bi identificirali stresorje in njihov vpliv na obe vodni telesi. Narejen je bil
še korak naprej. Preko razumevanja površnike in podzemne vode kot enotnega sistema, je
bil razložen vpliv nekaterih stresorjev na interakcijo med površinsko in podzemno vodo.
Raziskave so potekale na primeru Savskega porecja in majhnega, a za lokalno prebivalstvo
pomembnega, vodonosnega sistema Ljubljansko polje v centralnem delu Slovenije.
Pristop k študiji interakcije med površinsko in podzemno vodo je bil interdisciplinarni.
Zajema geokemijo, hidrologijo, statistiko ter modeliranje perkolacije, pretoka reke Save in
toka podzemne vode. Pomembno je izpostaviti, da rezultati razlicnih metod uporabljenih
v tej doktorski nalogi dajejo jasno sliko o hidrologiji na preucevanem obmocju. Le-ta je
sedaj bolj razumljiva tako v prostoru, kot v casu, ne le v preteklih letih ampak tudi v
prihodnjih nekaj desetletjih. V prvi raziskavi je bil v dolgem casovnem nizu podatkov
ugotovljen padajoci trend hranil v reki Savi. Izotopske vrednosti (δ15NNO3 in δ18ONO3)
nakazujejo, da so glavni viri nitratov v reki Savi nitrifikacija v tleh ter odpadne vode in/ali
gnojnica. Slednji vir je bil identificirani s sledenjem mikrobov. V drugi raziskavi je bil z
uporabo razlicnih orodij razvit konceptualni model vodonosnega sistema na Ljubljanskem
polju. δ18O in δ2H vrednosti nakazujejo na raznolik vpliv savske vode in lokalnih padavin
na vodonosnik. S statisticnimi analizami hidroloških in meteoroloških kronoloških
podatkov, je bilo ugotovljeno, da je ta vpliv, ki je posledica spreminjajocega se pritiska v
vodonosniku, mogoce zaznati v 24-ih urah v Jarškem produ, ali pa kakšen mesec pozneje
v Klecah. Ocenjen je bil tudi kratki (do osem let) zadrževalni cas podzemne vode z uporabo
3H in 3H/3He metod. Disertacija zajema prav tako izcrpno numericno modeliranje
stacionarnega in ne-stacionarnega toka podzemne vode. V ta namen je bil uporabljen
FEFLOW, kateri je bil povezan z MIKE 11 in WaSiM-om. Slednji dva simulirata tok
reke Save in perkolacijo. Pozneje je to kompleksno orodje za modeliranje bilo uporabljeno
za simulacijo podzemne in površinske vode v obdobju 2036–2065. Klimatski pogoji za to
obdobje so bili projicirani s tremi regionalnimi klimatskimi modeli SMHI-RCA4, DMIHIRHAM5,
KNMI-RACMO22E in CLMcom-CCLM4-8-17, kateri pa so bili izbrani preko
EURO-CORDEX iniciative. Rezultati kažejo, da Ljubljansko polje v obdobju 2036–2065
ne bo trpelo zaradi pomanjkanja vode.
Doktorska disertacija opisuje uporabo pomembnih orodij, ki nam omogocajo podrobxiv
nejše razumevanje vodnega kroga na Ljubljanskem polju ter deloma v porecju reke Save.
Ta orodja so v prihodnosti lahko prav tako v pomoc pri sprejemanju ukrepov za zašcito
vode in strategij za upravljanje z vodnimi viri.