REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Sinteza hibridnih nanodelcev s kombiniranim magneto-fototermičnim efektom za medicinske aplikacije

Avtor(ji): Nina Kostevšek (Avtor), Kristina Žužek Rožman (Mentor)

Datum zagovora: 14.10.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15027

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Kljub povečanemu številu uspešnih zdravljenj rakavih obolenj se število novo odkritih primerov povečuje, zato so nove oblike zdravljenja nujno potrebne za uspešen boj proti tej bolezni. Med izredno obetavne pristope za zdravljenje rakavih obolenj sodi tudi fototermično zdravljenje, kjer aktivna komponenta učinkovito pretvori absorbirano svetlobo v toploto. Toplota, ki se pri tem sprošča, se lahko učinkovito uporabi za selektivno uničenje rakavih celic, medtem ko zdrave celice ostanejo nepoškodovane. Za učinkovito fototermično zdravljenje morata biti izpolnjeni dve poglavitni zahtevi. Aktivna komponenta mora omogočati močan fototermičen efekt in maksimalna absorpcija svetlobe mora biti dosežena znotraj t. i. biološkega okna, kjer je penetracija svetlobe v tkivo najgloblja. To področje svetlobe se nahaja v bližnjem infrardečem delu spektra (okrog valovne dolžine 800 nm). Eden izmed najbolj obetavnih materialov, ki izpolnjujejo te zahteve, so zlate nanolupine in nanopalčke.
Po drugi strani pa superparamagnetni nanodelci kažejo velik potencial kot kontrastna sredstva pri slikanju z jedrsko magnetno resonanco. Njihova magnetna narava pa prav tako omogoča magnetno vodenje, ki lahko pomembno zmanjša nezaželene stranske učinke, ki bi vodili do poškodb zdravih celic. Vrednost magnetizacije ima močan vpliv na učinkovitost delcev, ki se uporabljajo kot kontrastna sredstva pri slikanju z jedrsko magnetno resonanco, in na njihovo uspešno magnetno manipulacijo, zato je izbira ustreznega magnetnega materiala izredno pomembna.
Združitev magnetnega materiala, ki ima visok magnetni moment, z materialom, ki izkazuje plazmonske lastnosti v bližnjem infrardečem področju svetlobe, znotraj ene nanostrukture predstavlja inovativen pristop za pripravo multifunkcionalnih nanodelcev. Tako pripravljeni nanodelci združujejo magnetne in fototermične lastnosti znotraj enega delca, kar omogoča njihovo uporabo za lokalno hipertermično zdravljenje, vizualizacijo in magnetno manipulacijo.
Osredotočili smo se na pripravo inovativnega materiala na osnovi hibridnih magnetoplazmonsko aktivnih FePt/SiO₂/Au nanodelcev. V prvem delu te disertacije je opisana sintezna pot za pripravo superparamagnetnih FePt nanodelcev različnih velikosti, ki posledično kažejo različne vrednosti magnetizacije. »Enojedrni« FePt nanodelci različnih velikosti (3–10 nm) so bili pripravljeni bodisi v enem koraku bodisi v dveh (uporaba FePt nanodelcev kot kali). Nanodelci, pripravljeni v dveh korakih, kažejo dvakrat višjo magnetizacijo (m = 14,5 emu/g) kot delci, pripravljeni v enem koraku (m < 8 emu/g).
V želji, da bi povišali magnetizacijo in hkrati obdržali delce v superparamagnetnem režimu, smo v nadaljevanju predlagali sintezo »večjedrnih« FePt nanodelcev, kjer je 4–8 delcev združenih v eno nanostrukturo. To smo dosegli s spreminjanjem razmerja med surfaktantoma (oleinska kislina in oleilamin). Korak od »enojedrnih« FePt nanodelcev k večjim, »večjedrnim« FePt nanodelcem (>20 nm) pripelje do porasta v magnetizaciji (m) od 8 do 19,5 emu/g, kot posledica izmenjalnih interakcij znotraj »večjedrne« FePt nanostrukture, brez prestopa superparamagnetne meje.
Naslednji korak proti uporabi FePt nanodelcev v biomedicini je priprava stabilnih vodnih suspenzij. To smo pripravili po dveh postopkih: a) funkcionalizacija z biokompatibilnimi ligandi na osnovi kateholne funkcionalne skupine (zwitterionski dopaminski sulfonat ali hidrokofeinska kislina), ki so bili na FePt nanodelcih uporabljeni prvič, in b) različno debele prevleke FePt nanodelcev na osnovi SiO₂. Homogena in heterogena nukleacija med procesom tvorbe SiO₂ prevleke sta bili sistematično preučevani, da smo določili optimalne sintezne pogoje za nastanek le FePt delcev, prevlečenih s SiO₂ prevleko, in ne tudi »praznih« SiO₂ delcev.
Tako pripravljene nanostrukture, FePt nanodelci funkcionalizirani s kateholnimi ligandi ali prevlečeni s SiO₂ prevleko, so bili uporabljeni pri meritvah relaksivnosti (r₁ in r₂), s čimer smo ocenili njihovo potencialno uporabo kot kontrastna sredstva. Višje vrednosti r₂ so bile dosežene pri »večjedrnih« FePt, kar kaže na njihovo superiornost pri uporabi kot kontrastna sredstva v primerjavi z »enojedrnimi« FePt nanodelci. Prav tako smo pokazali, da SiO₂ prevleka zmanjša vrednosti r₁ in r₂ tako pri »enojedrnih« kot tudi pri »večjedrnih« FePt nanodelcih. Prisotnost SiO₂ plasti poveča razdaljo med protoni molekul vode in magnetnimi jedri in posledično se efektivna magnetna relaksacija protonov okrog nanodelcev zmanjša, kar pa vpliva na zmanjšanje relaksacijskih časov, T₂. Visoko razmerje r₂/r₁, doseženo pri teh meritvah, umešča FePt nanodelce visoko na seznam potencialnih kandidatov za uporabo kot kontrastna sredstva.
SiO₂ prevleka ne služi samo za pripravo stabilnih vodnih suspenzij, ampak tudi za pripravo hibridnih FePt/SiO₂/Au nanodelcev z ustreznim razmerjem med jedrom in lupino, ki omogoča maksimalno absorpcijo svetlobe v bližnjem infrardečem delu spektra.
Za pripravo hibridnih FePt/SiO₂/Au nanodelcev sta bila uporabljena dva postopka. Pri prvem postopku smo uporabili najprej zlate kali na FePt/SiO₂ nanodelcih, na katere smo nadalje reducirali plast zlata z močnim reducentom, NaBH₄. Tako pripravljeni hibridni delci kažejo visoko absorpcijo svetlobe v NIR delu spektra, kar je nujno potrebno za uspešno fototermično terapijo.
Ker poleg individualnih hibridnih nanodelcev nastanejo tudi skupki več FePt/SiO₂ jeder, ki so prekrita s skupno plastjo zlata, smo, da bi dosegli bolj monodisperzne hibridne delce in bi jih bolj kontrolirano prekrili s tanjšo plastjo zlata, uporabili nov pristop, v katerem smo uporabili dvakratno dodajanje zlatih kali na površino SiO₂. Delci, pripravljeni na takšen način, imajo absorpcijski vrh na robu biološkega okna z izmerjeno visoko absorpcijo tudi znotraj tega okna, kar je izrednega pomena za doseganje učinkovitega fototermičnega efekta.
Stabilne in biokompatibilne vodne suspenzije hibridnih nanodelcev smo dosegli z njihovo funkcionalizacijo z ligandom na osnovi polietilen glikola. Fototermičen učinek hibridnih FePt/SiO₂/Au nanodelcev smo demonstrirali tako, da smo obsevali vodne suspenzije z različnimi koncentracijami z nizkoenergijskim laserjem (P = 0,9 W, λ = 808 nm). Prav tako smo pokazali, da je možno hibridne delce v toku tekočine magnetno manipulirati in zadržati na želenem mestu.
Zaradi magnetoplazmonske aktivnosti lahko hibridne FePt/SiO₂/Au nanodelce uvrstimo med izredno obetajoče multifunkcionalne materiale za teranostiko (terapijo in diagnostiko). Magnetne lastnosti FePt jeder omogočajo njihovo uporabo kot kontrastna sredstva pri slikanju z jedrsko magnetno resonanco, medtem ko plazmonsko aktivne zlate lupine naredijo takšne delce primerne za uporabo pri fototermičnem zdravljenju raka.

Priloge

Citiraj to delo