REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Vpliv atmosfere in topografije površine trdih PVD-prevlek na njihove tribološke lastnosti

Avtor(ji): Aljaž Drnovšek (Avtor), Miha Čekada (Mentor)

Datum zagovora: 08.03.2017

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15008

Ogledi: 0 | Prenosi: 0

Povzetek

Trde zaščitne prevleke so že več kot 40 let razširjene v industriji in še vedno povpraševanje po novih prevlekah narašča. Ravno zato je tako pomembna laboratorijska karakterizacija prevlek, še preden se jih uporabi v industriji. V prvem koraku lahko tribološko ustreznost prevleke za določeno industrijsko aplikacijo preverimo z enostavnim testiranjem v konfiguraciji pin on disc. Takšni testi omogočajo natančen nadzor parametrov drsenja pri preprosti drsni geometriji, kar omogoča študije trenja in površinskih interakcij kot so nastanek tribokemijskih plasti, generiranje obrabnih delcev ter sprijemanje materiala protitelesa. Površinske interakcije močno vplivajo na obrabno obstojnost prevlek.
V različnih fazah tribološkega testa se koeficient trenja spreminja. V prvi fazi, to je na začetku drsenja, je utekanje. Na to najbolj vpliva topografija teles v stiku, saj stik med površinama ni konformen. Napake rasti prevlek in njihova gostota neposredno vplivajo na topografijo nanesene prevleke. Značilne so za vse trde PVD prevleke. Napake rasti lahko razdelimo na napake, ki izvirajo iz globine prevleke (nodularne defekte), na površinske kraterje in luknjice kot posledica poroznosti prevleke.
V doktorskem delu sem predstavil vpliv nodularnih defektov na tribološke lastnosti magnetronsko naprašenih prevlek. Cilj doktorskega dela je bil preučiti in opredeliti procese, ki se zgodijo med površinama, ki sestavljata tribološki kontakt. Z uporabo pristopa preučevanja vsakega cikla posebej nam omogoča, da lahko opazujemo stik med realnim protitelesom in prevleko. Na trdi prevleki TiAlN sem z vrstičnim elektronskim mikroskopom preučeval vnaprej izbrana območja z nodularnimi defekti po vsakem ciklu drsenja z aluminij oksidno in jekleno (100Cr6) kroglico.
V disertaciji poročamo o razpadu nodularnega defekta na več delcev. Ta se razdrobi v majhne delce že v prvih ciklih drsenja, kar ustvari velike količine trdih abrazivnih delcev. Ta proces je relativno počasen, kar dokazuje tudi daljše utekanje v primerjavi z mehkejšim jeklom 100Cr6 kot protitelesom. Raziskav teh začetnih interakcij nodularnega defekta z jeklom še nismo zasledili v literaturi. Prvi opažen mehanizem je rezanje mehkejšega protitelesa z nodularnimi defekti na mikrometrski skali, kasneje pa tudi sočasno nastajanje in rast triboloških plasti na mestih z nodularnimi defekti. V disertaciji sem predstavil očitne razlike med mehanizmi obrabe v stiku z aluminij oksidno in jekleno kroglico.
Utekanje se zaključi, ko se nodularni defekti izrabijo. Za utekanjem pa nastopi faza dinamičnega ravnovesja koeficienta trenja. V disertaciji sem predpostavil, da igrajo tribokemijske reakcije med površinama odločilno vlogo za obnašanje trenja in obrabe, še posebej v dinamičnem ravnovesju trenja. Da bi to tudi pokazali, smo izvedli poizkuse pin on disk z več vrstami običajnih trdih prevlek, kot so TiN, TiAlN in CrN in naprednejšimi trdimi prevlekami CrAlN in CrVN. Poročamo o rezultatih opravljenih testov v zraku, kot referenci, ter v inertni (N2) in oksidacijski (O2) atmosferi. V delu je predstavljena podrobna analiza SEM/FIB in analiza EDS obrabnih kalot in obrabnih delcev. Rezultati kažejo, da sta koeficient trenja in obrabe prevlek močno odvisna od atmosfere, v kateri poteka drsenje. Poročamo o nizkem trenju in obrabi zaradi pomanjkanja tribološke oksidacije v atmosferi dušika ter drugačnem koeficientu trenja zaradi druge površinske kemije v atmosferi čistega kisika. Opazil sem tudi nastanek »luskam podobnih« obrabnih delcev, ki nastajajo le v kisikovi atmosferi na naprednih trdih prevlekah.
Na koncu je na osnovi meritev predstavljena tudi tribološka primerjava med konvencionalnimi in naprednimi prevlekami.

Priloge

Citiraj to delo