REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Izhodišča: Maligni plevralni mezoteliom (MPM) je redek in zelo agresiven maligni tumor v prsnem košu, pri večini bolnikov neozdravljiv in je povezan z izpostavljenostjo azbestu. Dinamičnokontrastno magnentoresonančno slikanje (DCE-MR) je funkcionalna slikovna metoda, ki se uporablja za oceno tumorskih mikrovaskularnih značilnosti in za sledenje učinkovitosti zdravljenja. Namen raziskave je bil primerjati dva kinetična modela, razširjeni model Tofts (ET) in adiabatični model tkivne homogenosti (AATH), za analizo DCE-MR slik in ugotoviti napovedno vrednost DCE parametrov pri zdravljenju MPM s kemoterapijo.
Metode: Prospektivna in longitudinalna raziskava je potekala v enem centru med oktobrom 2013 in julijem 2015. Bolniki so trikrat opravili DCE-MR slikanje: pred, med in po kemoterapiji. Slike smo analizirali s pomočjo ET in AATH modela. Po končani kemoterapiji smo bolnike razdelili v dve skupini, s kontrolo bolezni ali z napredovanjem bolezni, glede na modificirane kriterije za oceno odgovora solidnih tumorjev (mRECIST). Uporabili smo ROC krivuljo za ugotavljanje specifičnosti in senzitivnosti DCE parametrov za oceno tumorja na zdravljenje in teste korelacije za analizo možnosti zamenjave parametrov med modeloma.
Rezultati: V raziskavo smo vključili devetnajst bolnikov. Rezultati kažejo, da DCE parametri, ki so pridobljeni z različnimi kinetičnimi modeli, niso zamenljivi. Značilno korelacijo z odgovorom na zdravljenje smo ugotovili pri mediani vrednosti konstante refluksa (kep) pred kemoterapijo, izračunane z AATH modelom, z ocenjeno senzitivnostjo 83 % in specifičnostjo 100 % (mejna vrednost ≥ 0,13 /min, površina pod krivuljo 0,9). Maksimalne vrednosti kep pred kemoterapijo, izračunane z ET modelom, so nakazovale odgovor po zdravljenju, medtem ko so imele vrednosti pridobljene med zdravljenjem 100 % senzitivnost in specifičnost (mejna vrednost ≥0,89, površina pod krivuljo 1).
Zaključki: Rezultati raziskave kažejo, da pri uporabi ET in AATH modelov za postprocesiranje MR slik, dobimo značilno različne vrednosti DCE parametrov, ki niso zamenljive med modeloma. Kljub temu bi lahko visoke vrednosti kep parametra, izračunanega z obema modeloma, uporabili kot napovedni označevalec za boljši odgovora MPM na zdravljenje. Uporaba DCE-MRI bi lahko odprla možnosti za bolniku prilagojeno zdravljenje, odvisno od biologije tumorja, in omogočila širši pristop k oceni učinkov zdravljenja, ki presega zgolj spremembe v debelini tumorja.