Ogledi: 0 | Prenosi: 0
Naraščajoča skrb za okolje spodbuja iskanje novih okoljsko neoporečnih virov energije. Tako bi na primer odvečno toploto, ki se kot stranski produkt tvori pri delovanju naprav, lahko s pomočjo termoelektričnih naprav uporabili kot vir energije. Termoelektrični generatorji lahko namreč pretvorijo temperaturni gradient neposredno v električno napetost preko Seebeckovega učinka.
Trenutno so najbolj uporabljani termoelektrični materiali kovinske zlitine, ki pa so visokotemperaturno nestabilne, kadar niso ustrezno zaščitene. Poleg tega velikokrat sestojijo iz močno strupenih komponent. Pozornost znanstvenikov se je zato sredi 90. let 20. stoletja usmerila v materiale na osnovi oksidov, ki izkazujejo obetaven faktor moči in visokotemperaturno obstojnost. Od takrat se je preučevalo veliko vrst oksidnih materialov, kot so ZnO, Ca₃Co₄O₉, CaMnO₃ in SrTiO₃. Kljub prizadevanjem pa termoelektrični faktor kvalitete ostaja nizek. Splošno je sprejeto, da pomanjkljivost materialov na osnovi oksidov predstavlja visoka termična prevodnost, ki izhaja iz nihanja kristalne mreže (fononov).
Doktorsko delo, predstavljeno v tej disertaciji, je obsegalo sintezo termoelektričnih materialov na osnovi SrTiO₃, dopiranega z Nb (STNO), mikrostrukturno karakterizacijo in meritev fizikalnih lastnosti. Da bi preučili vpliv na redukcijo materiala, smo STNO sintrali v različnih atmosferah. Rezultati so pokazali, da reduktivna atmosfera močno vpliva na redukcijo Ti⁴⁺ v Ti³⁺ v STNO in na nastanek kisikovih praznin.
Nadalje je bil cilj spremeniti mikrostrukturo STNO z uvajanjem fononskih preprek, ki bi znižale termično prevodnost. Planarne napake Ruddlesden-Popperjevih (RP) faz so znani strukturni defekti v sistemu SrTiO₃ in smo jih zato izbrali za uvajanje v strukturo STNO. Uporabili smo dva pristopa: dodatek ploščičastih kristalov RP tipa (STNO s kalmi) ali dodatek presežka SrO ali CaO (STNO:SrO ali STNO:CaO). Kali RP tipa so bile narejene s sintezo taljenih soli in preučene v ločeni raziskavi.
Preiskava mikrostrukture STNO s kalmi je razkrila anizotropna zrna z do 100 μm dolgimi planarnimi napakami v matrici velikih izotropnih zrn brez defektov. Dodatek presežnega SrO je povzročil številne planarne napake v vseh smereh. STNO:CaO je izkazal mikrostrukturo izotropnih do rahlo anizotropnih zrn s planarnimi napakami. V primerjavi s STNO, pripravljenim v istih pogojih sinteze, je bila termična prevodnost STNO s kalmi znižana le v manjši meri, medtem ko je bila električna prevodnost kovinskega tipa. Po drugi strani pa sta bili termični prevodnosti STNO:SrO in predvsem STNO:CaO znatno znižani. Na podlagi teh rezultatov se je izkazalo, da je dodatek presežnega CaO obetaven način zniževanja termične prevodnosti v STNO. Po drugi strani pa je dodatek kali v STNO povzročil večjo električno prevodnost in posledično najvišji termoelektrični faktor kvalitete med preučevanimi mikrostrukturami.