REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Poleg morskih travnikov na sedimentnem dnu spadajo sestoji rjavih alg iz rodu Cystoseira
sensu lato (v nadaljevanju cistozire) na kamnitih podlagah med najpomembnejše morske
habitate v Sredozemskem morju Te počasi rastoče in dolgožive makroalge s kompleksno,
drevesasto obliko steljke tvorijo goste, strukturno bogate habitate, tako imenovane
podvodne gozdiče. Gozdiči cistozir veljajo za vroče točke biotske raznovrstnosti in območja
visoke primarne produkcije ter povečujejo ekosistemsko kompleksnost in zagotavljajo
ključen življenjski prostor ter vir hrane za številne morske organizme. Pomembno
prispevajo h kroženju hranil, varovanju obale pred preperevanjem in spravilu ogljika.
Zaradi različnih antropogenih pritiskov se gozdiči cistozir po celotnem Sredozemlju soočajo
z izrazitim upadom.
Ta doktorska disertacija obravnava vrsto Gongolaria barbata, najpogostejšo
predstavnico iz skupine Cystoseira s.l. v severnem Jadranu. Opazovanja v zadnjih
desetletjih kažejo na izrazit upad in slabšanje stanja njenih populacij na tem območju.
Glavni cilj tega dela je zato poglobiti poznavanje vrste, izpopolniti protokole njenega
gojenja ter raziskati možnosti obnove habitata z identifikacijo glavnih omejitev in
preizkušanjem možnih rešitev.
Doktorsko disertacijo sestavlja pet medsebojno povezanih študij, ki obravnavajo
ključne vidike ekologije in obnove gozdičev G. barbata. V prvi študiji smo pokazali, da je
mogoče ex situ gojenje poenostaviti z uporabo UVC-sterilizacije in skrajšanjem
laboratorijske faze, kateri sledi zgodnji prenos v plavajoče mrežaste košare v morju. S
tem zmanjšamo količino dela in stroške gojenja, hkrati pa izboljšamo preživetje mladih
osebkov. V drugi študiji smo ugotovili, da so zgodnje razvojne faze G. barbata izrazito
občutljive na temperaturo. Najboljšo rast in preživetje dosegajo pri 15 °C, medtem ko
temperature nad 20 °C nanje delujejo negativno, kar kaže na tveganja, povezana s
segrevanjem morja in pojavom temperaturnih anomalij. V tretji raziskavi podajamo
spoznanja, da lahko nekateri algalni izvlečki, kot je izvleček zelene mikroalge
Desmodesmus sp., ob ustreznih odmerkih spodbudijo rast in preživetje mladih osebkov
G. barbata ter povečajo njihovo odpornost na stres. V četrti študiji z genetsko analizo
smo pokazali, da različni morfotipi vrste G. barbata ne pomenijo nujno genetskih razlik,
temveč odražajo visoko fenotipsko plastičnost v različnih okoljskih razmerah. V peti
študiji opredeljujemo mikrobiom vrste G. barbata in ugotavljamo, da velik del bakterijske
združbe odraža bakterijsko združbo okolja, vendar se mikrobiom alge nekoliko razlikuje v
različnih delih steljke in med lokacijami.
Ta spoznanja ponujajo celovito razumevanje ekologije in fiziologije vrste Gongolaria
barbata ter hkrati nudijo praktične smernice za obnovo njenih gozdičkov. Utemeljujejo
znanstvene in metodološke osnove za obnovo gozdičkov vrst Cystoseira s.l. ter prispevajo
k razvoju integriranega in na podnebne spremembe odpornega okvira za obnovo morskih
habitatov v Sredozemskem morju.