REPOZITORIJ > REZULTATI

Povzetek

Otrokov razvoj in njegovo zdravstveno stanje sta eni glavnih skrbi javnega zdravja. Kakovost materine prehrane in življenjskega sloga pred in med nosečnostjo ter v obdobju dojenja pomembno vplivata na otrokov razvoj. Izpostavljenost potencialno strupenim kemijskim elementom in prehranski status esencialnih elementov ter maščobnih kislin (MK) med nosečnostjo in dojenjem sta prepoznana kot potencialno odgovorna za škodljive učinke na razvoj in zdravje pri otrocih.
V tej doktorski nalogi smo pri prvesnicah iz različnih območij Slovenije preučevali oceno izpostavljenosti potencialno toksičnim elementom in prehranskemu statusu esencialnih elementov ter MK. Doktorska naloga temelji na bogatih podatkih, pridobljenih v prvi nacionalni študiji humanega biomonitoringa (HBM, 2007–2014), ki je vključevala 535 prvesnic.
Prvi cilj je bil raziskati povezave med sestavo MK, razmerjem stabilnih izotopov ogljika (δ13CFA) v MK in sestavo elementov v sledovih v materinem mleku in materinimi prehranskimi navadami ter območjem bivanja. Osnovni namen prvega cilja je bil izboljšati razumevanje izpostavljenosti izbranim elementom z določitvijo indikativnih MK in njihovih specifičnih izotopskih vrednosti. Zaradi tega smo raziskali povezavo med materino prehrano in kompozicijo MK v 74 vzorcih zrelega mleka iz dveh kontrastnih slovenskih območij: obalnega območja in pomurske regije. Rezultati podatkov iz vprašalnikov so pokazali statistično pomembne razlike med prehranskim vnosom divjačine, sladkovodnih rib ter sveže in zamrznjene morske hrane med izbranima območjema. V obalnem območju so bile kljub večjemu vnosu sveže morske hrane ravni nasičenih in enkrat nenasičenih MK-jev višje, ravni večkrat nenasičenih MK (ang. polyunsaturated fatty acids; PUFA), omega-3 (-3) in omega-6 (-6) MK pa nižje v primerjavi z ravnmi v notranjosti Slovenije (pomurska regija). Razmerje -6/-3 med študijskima območjema ni pokazalo statistično značilnih razlik. Ugotovitev ni bila pričakovana in kaže na neskladje med izmerjenimi in samo-poročanimi podatki. Slednje je posledica pomanjkljivih podatkov o prehranskih dopolnilih, ki so lahko pomemben vir esencialnih elementov ter MK. To je prva študija, ki je vključevala uporabo razmerja stabilnih izotopov ogljika v MK v materinem mleku kot biomarkerja vnosa morske hrane.
Dodatno vrednotenje podatkov z uporabo pristopov za rudarjenje le-teh je potrdilo, da uporaba »klasifikatorja« za vnos sveže morske hrane, ki temelji na sedmih spremenljivkah, vključno z elementarno sestavo, sestavo MK in njihovega razmerja stabilnih izotopov ogljika v mleku, omogoča razlikovanje med nižjim in višjim vnosom sveže morske hrane s 84 % natančnostjo. »Podatkovni grozd« je mogoče uporabiti za delitev nabora podatkov na dva dela z 90 % natančnostjo. »Grozdni pristop«, ki temelji na ravni nekaterih MK in δ13CFA vrednosti, je natančen pokazatelj za razlikovanje med višjim in nižjim vnosom sveže morske hrane. To je potrdilo našo hipotezo, da je analiza razmerja stabilnih izotopov ogljika (δ13CFA vrednosti) v kombinaciji z elementarno analizo pomembno orodje za razlikovanje med uživanjem hrane, zlasti če ta temelji na sveži morski hrani. Te ugotovitve kažejo, da lahko v populacijskih študijah, ki so povezane s tveganji in koristmi uživanja morske hrane pri ljudeh, analiza MK in δ13CFA vrednosti ter elementna sestava materinega mleka znatno izboljšajo natančnost podatkov o uživanju sveže morske hrane.
Drugi cilj študije je bil raziskati povezavo med porodno težo otroka in koncentracijo elementov v materini krvi, socialno-demografskimi značilnostmi in materino prehrano. Rezultati multiple regresije 494 slovenskih parov mati–otrok iz 12 različnih območij so razkrili statistično pomembno (p < 0,5) in pozitivno povezavo med koncentracijami mangana (Mn) v materini krvi in porodno težo. To bi lahko razložili z esencialnostjo Mn v plodovem razvoju kot pomembnega kofaktorja pri encimskih reakcijah tvorbe kosti in pri presnovnem uravnavanju ravni aminokislin, lipidov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Poleg vsebnosti Mn v krvi, so bili osnovni prediktorji otrokove telesne teže: materina starost, indeks telesne mase pred nosečnostjo, ocenjena gestacijska starost ob porodu in spol otroka.
Splošni zaključek tega dela je, da lahko rutinske študije HBM, ki so namenjene ocenjevanju izpostavljenosti ljudi potencialno škodljivim kemikalijam ter ugotavljanju prostorskih in časovnih trendov, veliko pridobijo z dodatno analizo biomarkerjev, vključno s specifičnim izotopskim odtisom, ki se uporablja za določitev vira prehranskih in toksičnih komponent. Poleg tega lahko »pristopi rudarjenja s podatki« še izboljšajo razlago podatkov, ki presega klasično statistično obdelavo v študijah HBM.