REPOZITORIJ > REZULTATI

Doktorska disertacija

Ultrazvočna kavitacijska erozija vodnega kamna na kovinskih površinah

Avtor(ji): Boštjan Pečnik (Avtor), Brane Širok (Mentor), Marko Hočevar (Somentor)

Datum zagovora: 14.09.2016

Organizacija: MPŠ - Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana

PID: 20.500.12556/ReVIS-15032

Ogledi: 3 | Prenosi: 0

Povzetek

Nabiranje kalcijevega karbonata (CaCO3) v obliki vodnega kamna je operativni problem, ki vpliva na vrsto industrijskih procesov, kot so membranska filtracija (razsoljevanje), vrtanje in še zlasti na tiste, ki vključujejo prenos toplote. Pri prenosnikih toplote sta prisotna dva učinka: prvi, kjer je že pri majhnih debelinah oblog vodnega kamna značilno zmanjšan prenos toplote in drugi, kjer deluje vodni kamen kot toplotni izolator, ki povzroča pregrevanje grelnih elementov in posledično njihove okvare. Posledice navedenih značilnosti so višji obratovalni in vzdrževalni stroški ter povečano obremenjevanje okolja.
Trenutno je najbolj učinkovit način za preprečevanje oblog uporaba različnih kemikalij, ki pa so pogosto drage in imajo vprašljiv vpliv na okolje. Ultrazvočna kavitacija je ena od alternativnih metod, pri kateri gre za hidrodinamski proces tlačnega oscilirajočega formiranja kavitacijskih struktur, sestavljenih iz rasti in kolapsov kavitacijskih mehurčkov kot posledice vzbujanja kapljevine z ultrazvočnimi akustičnimi valovi. Pri našem delu smo podrobneje proučevali vpliv kavitacije na z vodnim kamnom prevlečene površine.
Eksperimentalne meritve ultrazvočno generirane kavitacije pod ultrazvočno sondo smo izvedli v prosojni posodi, napolnjeni z destilirano vodo. Na osnovi slik, posnetih s hitro kamero, smo tlačne pulzacije izračunali z računalniško podprtimi algoritmi, temelječimi na Brennenovi teoriji kinematike kavitacijskega oblaka kot modificirani verziji Rayleigh-Plessetove enačbe. Referenčne meritve tlačnih pulzacij so bile izmerjene s hidrofonom, nameščenim na dnu posode. Analizo dinamike kavitacijskih struktur pa smo dopolnili z izračunom hitrostnih polj na osnovi slikovnih podatkov. Rezultati kažejo na močno povezavo med hitrostnim poljem in tlačnimi pulzacijami v času rasti in kolapsa kavitacijskih struktur. Primerjava tlačnih časovnih vrst in močnostnih spektrov dokazuje, da se naša metoda analize kavitacije dobro ujema z rezultati referenčnih merilnih metod. Na ta način smo oblikovali eksperimentalno orodje za napoved tlačnih fluktuacij v področju nanesenega vodnega kamna, ki pa se lahko aplicira tudi na drugačne inženirske probleme.
S tem, ko smo razvili eksperimentalno metodo za spremljanje kavitacijskih pojavov, je bila odprta pot študiji mehanizma destrukcije vodnega kamna, naloženega na izpostavljenih kovinskih površinah. Za namen študije smo pripravili vzorce za nanos vodnega kamna, ki so bili v obliki okroglih jeklenih ploščic različnih hrapavosti in na katere je bil pod kontroliranimi pogoji nanesen vodni kamen. Nanos vodnega kamna je bil izveden na posebej za ta namen izdelani eksperimentalni postaji v pogojih, ki so bili podobni realnim obratovalnim pogojem naprav, v katerih se nalaga vodni kamen. V drugi fazi eksperimenta so bili vzorci izpostavljeni ultrazvočni kavitaciji, povzročeni z nihanjem ultrazvočne sonde (sonotrode). Sonotroda, ki je resonirala pri konstantni frekvenci, je obratovala pri različnih močeh - amplitudah vzbujanja. Potek erozije smo spremljali z makro fotografiranjem vzorcev in z merjenjem tlačnih pulzacij v bližini vzorcev. V fazi obdelave pridobljenih eksperimentalnih podatkov so bile preučevane fenomenološke relacije med močjo vzbujanja sonotrode in intenzivnostjo tlačnih pulzacij v področju površine nanesenega vodnega kamna, pri čemer je bila ugotovljena močna korelacija med navedenima parametroma. Ob korektni pripravi vzorcev in poznavanju lokalnih tlačnih pulzacij ob površini vzorcev so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo eksperimenta, ki je pripeljal do ocene kavitacijske erozije na površini nanosa vodnega kamna.
Rezultati so pokazali, da je intenzivnost kavitacijske erozije proporcionalna napetosti na sonotrodi, odnosno intenzivnosti tlačnih pulzacij, in je obenem odvisna od hrapavosti površine kovinskih ploščic - vzorcev, na katere je bil nanesen vodni kamen. Z dodatnim eksperimentom smo ugotovili, da se lahko odstranjevanje vodnega kamna intenzivira z zmanjšanjem hrapavosti kovinske površine. Mehanizem destrukcije vodnega kamna na vzorcih je v veliki meri odvisen od mikrostrukture nanesene obloge, saj lahko lokalne nehomogenosti intenzivirajo stopnjo erozije v odvisnosti od oprijema vodnega kamna na mikro ali makro nivoju. Obstojnost obloge vodnega kamna je odvisna od trdote njene površine, prisotnosti lokalnih nehomogenosti v mikrostrukturi in površinske obdelave vzorca. Glede na te dejavnike je lahko obloga erodirana sloj za slojem, ali pa pride do odkrušenja večjih področij. Značilno za topografijo meje med erodirano in še ne popolnoma odstranjeno površino vodnega kamna je razmerje med dolžino roba erodirane površine in njeno površino. To razmerje se v vseh opazovanih primerih s časom delovanja kavitacije zmanjšuje, kar navaja na postopno zmanjševanje učinkovitosti odstranjevanja.
Zgoraj omenjeni raziskovalni rezultati so bili objavljeni v štirih člankih v revijah z visokim faktorjem vpliva. Ker se doktorska naloga ukvarja z nalaganjem in odstranjevanjem vodnega kamna – realnim industrijskim problemom, obstaja veliko različnih industrijskih panog, ki bi jim nova znanja lahko koristila. Isti razlog pomeni tudi močno spodbudo za nadaljnje raziskovalno delo, še posebej na področju metod za preprečevanje nastanka vodnega kamna.

Priloge

Citiraj to delo