Kemijska varnost v prehrani - anorganska, organska onesnažila, nanodelci
Cilji
Izobraževalni cilji: Študentje bodo pridobili znanje o kemijski varnosti v prehrani in poglobili znanje o modernih pristopih v analitiki, raziskavah in zagotavljanju kemijske varnosti prehrane. Poleg tega bodo študentje poglobili znanje o določanju in tveganju, ki ga organska onesnažila predstavljajo v hrani.
Študijski rezultati: Vsebine iz predmeta bodo študentom omogočile razumevanje kompleksnih procesov, povezanih z onesnažili v hrani, ki izvirajo iz pridelave in predelave hrane ter pakiranja.
Predmetnik
Študentje se bodo seznanili z različnimi skupinami organskih ter anorganskih onesnažil v živilih in vse večjo prisotnostjo nove skupine onesnažil, ki jo predstavljajo nanodelci. Podan jim bo pregled obstoječe mednarodne zakonodaje, povezane z vsebnostjo kemijskih onesnažil v hrani. V okviru predmeta bodo študentje spoznali analizne metode ter meroslovne principe, ki zagotavljajo sledljive in primerljive rezultate analiznih metod.
Anorganska onesnažila:
Uvod z osnovami kemijske varnosti v prehrani; Esencialni (kot so npr. Zn, Cu, Fe, Se) in strupeni elementi v sledovih (npr. Hg, Pb, Cd, As, Sn) v hrani, njihovo kroženje v naravi, celotne koncentracije in porazdelitev med posamezne kemijske zvrsti, naravni viri in kontaminacija hrane z anorganskimi onesnažili;
Vzorčenje in analiza vsebnosti anorganskih onesnažil v hrani;
Instrumentalne analizne tehnike določitve celotnih koncentracij ter posameznih kemijskih zvrsti elementov v sledovih v vzorcih hrane (atomska optična in masna spektrometrija ter sklopljene tehnike), kontrola in zagotavljanje kakovosti meritev;
Moderni analizni pristopi v raziskavah kemijske varnosti hrane; izotopski sledilci;
Posamezni elementi v sledovih, njihov biološki pomen, vloga v prehrani, zdravju in bolezni.
Organska onesnažila:
Najpogostejše skupine organskih onesnažil v hrani in njihov izvor; Karakterizacija organskih onesnažil, ki izhajajo iz onesnažene prsti, vode ali zraka; Karakterizacija organskih onesnažil, ki jih vnesemo v hrano med njeno pridelavo, predelavo in pakiranjem; Obstojna in novejša organska onesnažila v hrani;
Vzorčenje; Analizne metode za detekcijo, identifikacijo in kvantitativno določanje organskih onesnažil; Validacja analiznih metod; Sledljivost in primerljivost rezultatov analiznih metod;
Analizne metode, ki temeljijo na uporabi senzorjev: principi delovanja, prednosti in slabosti.
Nanodelci:
Viri kontaminacije hrane z nanodelci
(proizvodnja prehranskih dodatkov in materialov, ki pridejo v stik s hrano, kot so kuhinjska posoda in ovojni materiali). Moderni pristopi v določitvi nanodelcev v vzorcih hrane s poudarkom na potrebi po uporabi različnih komplementarnih tehnik.
Obveznosti
Zaključen študij druge stopnje naravoslovne ali tehniške smeri ali zaključen študij drugih smeri z dokazanim poznavanjem osnov s področja kemije in biologije (pisna dokazila, pogovor).
Literatura in reference