PREDMETI

Cilji

Razviti znanje in sposobnost konkretne vpeljave kognitivnih metod in tehnik v računalniške programe, softverske ali podprte z robotskimi sistemi, je osnovni cilj predmeta. Seznanitev z osnovnimi pristopi in arhitekturami je tudi pomemben cilj. Osnovna znanja s področja so dodatni cilj. Pomembno je razumevanje interdisciplinarnih pogledov na vrsto kognitivnih konceptov, od nižjenivojskih do visokonivojskih kognitivnih sistemov, arhitektur in modelov. Tehnike in metode kognitivnih modelov omogočajo poznavanje računalniških metod, še posebej kognitivnih agentov. Študenti bodo obvladali osnove kognitivnih znanosti in bodo usposobljeni za praktično uporabo izbranih orodij, metod, tehnik in arhitektur kognitivnih sistemov. Spoznali se bodo tudi na uporabo orodij generativne umetne inteligence.

Predmetnik

Znanstvena metoda: Strukture znanstvenega védenja, znanstvene aktivnosti in procesi. Uporaba znanstvene metode v kognitivnih znanostih, zlasti pri razumevanju uma in inteligence. Vpliv umetne inteligence in velikih jezikovnih modelov (LLM), kot je GPT, na znanstveno raziskovanje in kognitivne procese. Uvod: Uvod v kognitivne znanosti kot interdisciplinarni študij uma in inteligence, ki združuje psihologijo, nevroznanost, umetno inteligenco, filozofijo in lingvistiko. Raziskovanje uma, zavesti, čustev, podzavesti, kvalij, ter različnih pristopov k psihologiji in filozofiji uma. Povezava med kognitivnimi znanostmi, umetno inteligenco ter inteligentnimi sistemi, z vključitvijo GPT in LLM tehnologij za modeliranje kognitivnih funkcij. Kognitivni paradoksi in koncepti: Pregled ključnih paradigm v kognitivni znanosti, kot so Turingov test, variacije testa (TT, TTT, TTTT), in razprava o Searlovi kitajski sobi ter Einsteinovi knjigi. Problem telo-duh in sodobne teorije zavesti. Razprava o LLM, kot je GPT: ali lahko takšni modeli razvijejo zavest, generativno sposobnost in inteligenco? Raziskovanje lahkega in težkega vprašanja zavesti ter vpliv velikih jezikovnih modelov na te razprave. Pregled trenutnih trendov in prihodnosti AI ter njihove vloge v kognitivnih znanostih. Kognitivne arhitekture: Teoretične osnove kognitivnih arhitektur in vloga LLM pri modeliranju kognitivnih procesov. Pregled različnih kognitivnih arhitektur, vključno s sistemi tipa 1 in tipa 2. Arhitekture podsistemov kognicije in integrirane celovite arhitekture. Nizko in visokonivojske arhitekture ter njihova vloga pri simulaciji kognitivnih funkcij, z uporabo LLM in GPT modelov. Kognitivne tehnike in metode: Metode kognitivne nevroznanosti, kot so funkcionalno slikanje možganov, EEG in druge tehnike, ki se uporabljajo za proučevanje kognitivnih procesov. Modeliranje kognicije: uporaba logike, pravil, konceptov, analogij, asociacij in povezav. Kognitivni agenti in vloga umetne inteligence ter velikih jezikovnih modelov, kot so GPT, pri modeliranju inteligentnih kognitivnih sistemov. Praktična uporaba izbranih kognitivnih tehnik in orodij, kot so simulacije in napovedne analize, ki jih omogočajo AI in GPT. Praktično usposabljanje: Praktična uporaba izbranih tehnik in orodij kognitivnih znanosti, vključno z uporabo LLM in GPT za reševanje kognitivnih izzivov. Razvijanje kognitivnih modelov in sistemov ter aplikacije GPT za simulacijo in analizo kognitivnih procesov v realnem času.